Q Kakšne so zdaj razmere med ponudniki računovodskih storitev? Posledice slabših gospodarskih razmer, ki se v dejavnosti računovodskih servisov kažejo vse od začetka krize, še kar čutimo. Stranke računovodskih servisov so zaradi krize zmanjšale obseg poslovanja ali celo zaprle podjetja, zato seje tudi računovodskim servisom zmanjšal obseg dela. Dodatno pa otežuje trg računovodskih storitev njegova zakonska neurejenost, kar pomeni, da ni zakonskih predpisov, ki bi določali, kdo lahko izvaja računovodske storitve, zato se število servisov povečuje, skupaj z njim pa ne tudi kakovost opravljene storitve. Ali se cenovna vojna nadaljuje? Ker so na trgu še vedno računovodski servisi, ki ne vlagajo v izobraževanje svojega kadra, nimajo primerne IT-opreme, ne sledijo novostim na trgu, lahko potrdimo, da se cenovna vojna nadaljuje. Takšen servis lahko ponudi storitve po dumpinških cenah, seveda pa sta kakovost in strokovnost storitve zelo vprašljivi. Zbornica računovodskih servisov podjetja poziva, naj pri izbiri računovodskega servisa upoštevajo tudi druga merila, ne samo najnižjo ceno. V ta namen smo tudi izdali brošuro Kako izbrati kakovosten računovodski servis, opremljeno z nekaj osnovnimi vprašanji, ki jih lahko podjetniki postavijo izbranemu računovodskemu servisu, da se vsaj delno prepričajo o kakovosti. Q Za samostojne podjetnike in mikropodjetja je država poenostavila papirno poslovanje. Ali se to že pozna pri obsegu dela za računovodje? Za maloštevilne normirance se je papirno poslovanje poenostavilo. Tukaj mislimo predvsem samostojne podjetnike, ki jim takšna poenostavitev resnično nekaj pomeni. So pa pravne osebe, ki so se odločile za tako obliko obdavčitve, še vedno zavezane k poročanju v skladu z zakonom o gospodarskih družbah tako, da se zanje ni veliko spremenilo. Prehod teh zavezancev v sistem obdavčitve po normiranih stroških ima pri servisih minimalne posledice na obseg poslovanja. Je pa med zavezanci še kar nekaj takih, ki so še v sistemu DDV in morajo zaradi tega voditi evidence za potrebe obračuna DDV. Q Mali podjetniki naj bi zaradi nižjih stroškov in vse bolj prijaznih računovodskih programov sami poskušali voditi računovodstvo. Kako dojemate te spremembe na trgu? Nekateri računovodski programi že omogočajo, da lahko stranke same vnašajo izdane in prejete račune v aplikacijo. Vse druge računovodske storitve pa je treba prepustiti strokovnjaku in se medtem posvetiti svoji osnovni dejavnosti. Če poenostavim; tudi sam menim, da znam odzračiti radiatorje v hiši ali celo zamenjati ventil na kakšnem, vsekakor pa nisem usposobljen in imam premalo znanja, da bi si sam uredil centralno ogrevanje. Naročniki računovodskih storitev večinoma nimajo dovolj znanja, da bi preverili, ali je bila računovodska storitev opravljena kakovostno in strokovno, pri čemer zastopniki oziroma direktorji podjetij nosijo zakonsko odgovornost za neustrezno pripravljena letna poročila. Zato predlagamo, da podjetniki sami ne opravljajo računovodskih storitev. Q Da bi si računovodje izbojevali neka cehovska pravila (denimo zahteve po obveznem usposabljanju) zaradi trenda deregulacije poklicev, zdaj ni verjetno. Kako si boste na zbornici prizadevali za dvig kakovosti računovodskih storitev? Zavedamo se zahtev EU po deregulaciji trga delovne sile in nerazumljive nenaklonjenosti naših državnih organov zakonskim ureditvam. Prav zato predlagamo, da trg računovodskih servisov uredimo s slovenskim standardom računovodskih servisov. Ta standard bo opredelil merila kakovosti in strokovnosti, ki jim mora zadostiti računovodski servis. Standard bo dal tudi možnost zbornici, da se odzove na vse prijave podjetnikov o nestrokovnem delovanju računovodskih servisov, kar doslej ni bilo možno. Ne glede na to, vkatero smer bo šlo urejanje dejavnosti, se v zbornici trudimo ozaveščati poslovno javnost o pomenu izbora kakovostnega računovodskega servisa. To počnemo s pomočjo kataloga računovodskih servisov in z izborom za najračunovodski servis, ki bo letos izveden že šesto leto zapored. Q Računalništvo v oblaku je zdaj v velikem zamahu. Kaj menite o njegovi uporabi v računovodstvu? Razvoj računalništva predvideva, da bomo sčasoma vse počeli nekje nedoločeno in nič več doma. Z vidika prihranka pri opremi, ki je potrebna, in storitvah, ki naj bi jih imeli ob vzdrževanju strežnika, je to lahko dobrodošlo. Vendar v trenutku, ko svoje podatke prenesemo nekam drugam, potrojimo možnosti, da nekaj ne bo v redu. Zakaj potrojimo? Vsekakor je možno, da gre na lastnem strežniku kaj narobe in smo trenutno onemogočeni pri delu. Tu nam pomagajo dnevne varnostne kopije, ki jih bodisi imamo pri sebi bodisi kje v oblaku. Najbolje je oboje. Moramo pa upoštevati čas vnovične vzpostavitve strežnika in obnove podatkov. To je prva možnost, da se nam kaj zalomi. Ob delovanju v oblaku pa ob omenjeni možnosti odpovedi lastne strojne opreme postanemo odvisni še od internetnega ponudnika ter kakovosti in stabilnosti linije. Ta mora biti res zelo kakovostna, da se sploh približa hitrosti prenosa podatkov, ki jo omogoča interno omrežje. Ker želimo biti prepričani, da lahko tudi ob prekinitvi internetne povezave delamo neovirano, si bomo zagotovili tudi pomožno povezavo, najverjetneje v obliki, kot jo ponujajo ponudniki mobilne telefonije. V tem trenutku sta že dve možnosti, da se nam kaj zalomi. In ko povezave delujejo, so naši podatki pri podjetju, ki nam gostovanje omogoča. Popolnoma je jasno, da so varnostna merila, ki jim ta podjetja morajo zadostiti, daleč višja in zahtevnejša od naših. Vendar pa je to le še ena družba, ki posluje in je vezana na številne druge dejavnike v svojem okolju. In to je že tretja možnost, da se kaj zalomi. Dostopa nepooblaščenih oseb do podatkov - ali pri prestrezanju prenosa ali pri ponudniku storitev - se nismo niti dotaknili. Trg računovodskih servisov bi uredili s slovenskim standardom računovodskih servisov.

Medij: Finance
Avtorji: Petavs Stane
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 03. 09. 2013 
Stran: 18