Gre za težavo, ko matično podjetje ustanovi slamnato podjetje, kamor premesti delavce, ko gre slamnato podjetje v stečaj, pa se lahko delavci obrišejo pod nosom tako za plače in regrese kot tudi za odpravnine, saj to podjetje nima nobenega premoženja, matično podjetje pa do delavcev tudi nima več nobenih obveznosti. Na pobudo pristojnega ministrstva so problematiko slamnatih podjetij obravnavali na seji ekonomsko-socialnega sveta, kjer si je vlada prizadevala najti za sindikalno in delodajalsko stran sprejemljiv predlog sprememb in dopolnitev 73. člena zakona o delovnih razmerjih, s katerim bi po besedah ministra zagotovili širše in učinkovitejše varstvo pravic delavcev, ki so prešli na delo k prevzemniku. "Socialni partnerji predlagane rešitve niso potrdili, zato smo se odločili, da bomo, kar zadeva zakon o delovnih razmerjih, to rešitev vključili v večje spremembe tega zakona, ki jo že oblikuje delovna skupina socialnih partnerjev, ki deluje na ministrstvu," je pojasnil Svetlik. Hkrati pa je dodal, da bo ministrstvo preučilo zakon o gospodarskih družbah in možnost registriranja podjetij, kar so predlagale že sindikalne organizacije. Sindikati namreč opozarjajo, da je treba problematiko slamnatih podjetij reševati tudi z vidika sprememb v statusni zakonodaji, saj zgolj sprememba člena zakona o delovnih razmerjih ne bo in ne more v celoti preprečiti izigravanja in zlorab instituta spremembe delodajalca. Stališče vlade do spremembe sistemskega zakona, kot je zakon o gospodarskih družbah, je sicer negativno. "Zakon ureja temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb ter samostojnih podjetnikov posameznikov. Sprememba splošnega zakona bi lahko bistveno otežila ustanavljanje družb vsem subjektom, tudi tistim, ki vidijo v Sloveniji zgolj možnost opravljanja poslovne dejavnosti in ne le ustanavljanja družb z namenom zlorab. Glede na to, da gre pri problemu odpuščanja delavcev preko slamnatih podjetij za zlorabo delovnopravnih predpisov, je treba takšne primere zlorab reševati celovito v zakonih, ki urejajo delovna razmerja, in ne s splošnim zaostrovanjem ustanavljanja gospodarskih družb za vse subjekte," je prepričana vladna stran. Da bi se zlorabe zgodile čimmanjkrat, bodo okrepili delo inšpekcijskih služb, je včeraj še poudaril Svetlik. Problematika odpuščanja delavcev preko slamnatih podjetij traja že, odkar so matična podjetja začela ustanavljanje družb z omejeno odgovornostjo, opozarja sindikalist iz gradbenih vrst Jože Boben. Prav v gradbeništvu naj bi bilo takih podjetij največ. "V SCT, Vegradu ali v kateremkoli drugem gradbenem podjetju je enako. Verjetno bi bilo lažje povedati, v katerem podjetju niso izkoriščali slamnatega podjetja," odgovarja Boben, ko ga povprašamo, koliko primerov zlorab pozna. "Jedro težav je v načinu ustanavljanja podjetij, ko lahko vsak, ki ima 15 minut časa, ustanovi podjetje. S spremembo zakona o delovnih razmerjih rešujemo posledice, s spremembo zakona o gospodarskih družbah pa bi odpravili vzroke zlorab," izpostavlja Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki dodaja, da bo za rešitev problema vsekakor treba poseči tudi v zakon o gospodarskih družbah. "Med letoma 2006 in 2007 je bilo novoustanovljenih 3282 podjetij v gradbeniški dejavnosti. Neporavnane obveznosti pravnih oseb po zadnjih podatkih junija lani so narasle. V dejavnosti gradbeništva jih je bilo v januarju pred šestimi leti 405, junija lani že 1168. In če je znesek neporavnanih obveznosti gradbenih podjetij v januarju izpred šestih let znašal dobrih dvanajst milijonov, je ta junija lani znašal 76 milijonov evrov," ponazarja Lukič.

Medij: Večer
Avtorji: Žišt Franja
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 14. 01. 2011 
Stran: 2