ALEŠ STERGAR V OZS, kjer dodatne predloge na terenu še oblikujejo, tako predlagajo, da bi samostojni podjetnik lahko svoje podjetje prenesel na kogarkoli, ne le na družinske člane. Tako za dejavnost kot za kupce je seveda neprimerno bolje, da preide podjetje v roke nekoga, ki se spozna na posel, ne pa da se z njim na silo ukvarja družinski član. Strokovna svetovalka Sabina Rupert pravi, da se da prenos v večini primerov urediti že zdaj, problem pa nastopi, ko je treba prenesti koncesije ali pogodbe, kar je mogoče le pri prenosu na univerzalnega pravnega naslednika, ki pa je zdaj lahko le družinski član, ne pa, na primer, sodelavec v podjetju, ki že dvajset let pozna poslovanje. Zaščititi poštene podjetnike V OZS nadalje predlagajo, da se zakonsko prepreči fiktivno zapiranje in odpiranje družb, s katerim se nekateri hočejo izogniti plačilu obveznosti. Vendar pa taka prepoved ne bi smela ovirati poštenih podjetnikov, ki so se morda enkrat opekli. Ta izkušnja bo v drugo dragocena in praksa kaže, da so taki pošteni podjetniki uspešnejši od popolnih začetnikov. S tem je povezan tako imenovani spregled pravne osebnosti, kar v praksi pomeni, da lastnik podjetja svojih dolgov ne bi mogel več skrivati v d. o. o. Spregled pravne osebnosti velja že zdaj, a je bolj mrtva črka na papirju kot kaj drugega, ugotavljajo v OZS, saj upniki na sodiščih tovrstne predpostavke težko dokažejo, ker nimajo vpogleda v poslovanje in dokumentacijo dolžnika. Poleg tega pa je tak postopek drag in (pre)dolgo traja. Nimaš računa, ne plačuješ davkov Prav pretresljiv je podatek, ki ga navaja namestnik generalnega sekretarja OZS Pavel Sedovnik v pogovoru za stanovsko revijo Obrtnik, da obstaja v Sloveniji 15.000 do 20.000 podjetij, ki nimajo odprtega transakcijskega (ali tekočega) računa. V OZS ugotavljajo, da podjetja, ki so sama zaprla račune - prav zato, da ne bi plačevala davkov, prispevkov in delavskih mezd! - ali so jim jih zaprle banke zaradi neplačevanja obveznosti, pogosto poslujejo še naprej, kar največkrat pomeni delo na črno in seveda davčno utajo. V OZS predlagajo, da podjetje ali samostojni podjetnik posameznik, ki nima odprtega transakcijskega računa v Sloveniji, ne more in ne sme ne poslovati ne obstajati. Tudi samostojni podjetniki morajo še vedno pošiljati dve letni poročili o poslovanju: Dursu in Ajpesu. Zadnji podatkov o transakcijskih računih v tujini nima, Durs pa jih ima, a glob za davčne prekrške v takih primerih niti ne more izterjati, saj podjetje pač nima transakcijskega računa v Sloveniji. Pred leti so se v OZS borili za uvedbo čim bolj preprostega knjigovodstva za najmanjše (praviloma samozaposlene) podjetnike. Kaže pa, da so pravila vodenja računov in ugotavljanja davčne osnove za mikro in mala podjetja še vedno preveč zapletena, zato v OZS zdaj predlagajo poenostavitev pravil v računovodstvu in uvedbo posebnega slovenskega računovodskega standarda za mikro in mala podjetja. Sedež podjetja Pogosto se dogaja, daje podjetje registrirano kar na nekem naslovu. Pri vas doma, na primer. Čeprav se v takem primeru hitro začne postopek izbrisa, je škoda lahko že narejena. V OZS zato predlagajo, da mora biti že ob registraciji priloženo dovoljenje za registracijo - če seveda ne gre za domači naslov podjetnika, ki hoče vpisati podjetje.

Medij: Delo
Avtorji: Stergar Aleš
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 01. 08. 2013
Stran: 8