Stečajni zakon določa, daje dolžnik insolventen, »če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo teh obveznosti«. Kje so težave? Zakon nalaga poslovodstvu družbe, da mora insolventnost razglasiti takoj, ko jo ugotovi. Če je ne, je vodstvo za morebitno škodo odškodninsko odgovorno. Primera, da bi kdo za to že odgovarjal, se ne spomnimo. O razlogih za zavlačevanje smo vprašali stečaj ne upravitelj e, ki se morajo ukvarj ati z insolventnimi dolžniki, koje že prepozno. Zlatko Vili Hohnj ec: »Glavni razlog za zavlačevanjejeizčrpavanjepodjetja. Marsikdaj pravtako sploh ni podlage za prisilno poravnavo, kapital j e negativen, pa se še vedno gre v to. Potem pa se srečujemo s praznimi stečaji brez premoženja. Marsikdaj so bilance prikrojene in kažejo boljše stanje od dejanskega. Tu se postavlja vprašanje, kaj delajo revizorji. Dokler ne bo nekdo katere izmed revizijskih hiš povprašal po zdravju, se ne bo zgodilo nič. Problematično je tudi dokazovanje, daje bila insolventnost razglašena prepozno. Tuj e dokazno breme na tistem, ki želi to dokazati.« Branko Dordevič: »Z zavlačevanjem se dela predvsem škoda upnikom. V tem obdobju se obljublja vse mogoče, od strateških partnerjev do dokapitalizacij, v resnici pa se izčrpava podjetje. Odškodninske tožbe zaradi tega lahko vložijo upniki ali stečajni upravitelj, a osebno sem slišal le za peščico takšnih primerov. Zakon je tu povsem jasen, potrebna je le večja aktivnost upnikov ali stečajnikov. Zakaj tega ni več, ne vem, morda upniki ne poznajo zakonodaje.« Alenka Gril: »Zakonodaja je povsem jasna in po mojem mnenju dovolj stroga. Manjkata pa nam pregon in sankcioniranje direktorjev, ki zavlačujejo z razglasitvijo insolventnosti. Potrebujemo en primer, ko bo nekdo zaradi tega pravnomočno obsojen. Gotovo paje precejšnja težava tudi na strani revizorjev. Bilance lahko zavajajo - podjetja mislijo, da so verodostojne, če so revidirane. V Vegradu smo imeli natančno takšno težavo, ko bi bilo bolje, da bilance ne bi bile revidirane, saj jim upniki ne bi toliko zaupali.« Kako bi bilo bolje? V Financah smo že leta 2009 objavili predloge odvetnika Andreja Simoniča, ki bi močno izboljšali stečajno zakonodajo. Doslej je nihče ni upošteval. IKot stečajni razlog naj se opusti razglabljanje o • kapitalski ustreznosti in se kot edini in jasen stečajni razlog navede obstoj zapadlih in neplačanih obveznosti, ki presegajo denimo 20 odstotkov osnovnega kapitala. 2 Stečaj lahko zahteva dolžnik ali vsak upnik, ki iz-• kaže obstoj zapadlih in neplačanih obveznosti v nekem, na primer trimesečnem časovnem obdobju. 3 Od nastanka stečajnega razloga naj imajo delni-• carji čas denimo 30 dni, da izpeljejo dokapitalizacijo ali zagotovijo posojilo družbi tako, da ta poplača vse zapadle obveznosti in nadaljuje poslovanje. 4 V nasprotnem primeru se začne hiter stečajni • postopek. V kratkem času, največ v 30 dneh, se opravi vse potrebno, da se vsem delničarjem razveljavijo vse delnice, družba izda nove delnice in jih proporcionalno razdeli med upnike. 5 Upnikom njihove terjatve prenehajo, ker v • zameno pridobijo delnice, ki so likvidne in jih lahko takoj prodajo - gre zakvazisekuritizacijo njihovih terjatev. 6 Stečajni dolžnik ni več nikomur nič dolžan, na • pasivi ima le še kapital in nikakršnih obveznosti. Nadaljuje normalno poslovanje na podlagi določb ZGD-1. Novi družbeniki (nekdanji upniki) imajo na voljo vse možnosti, ki jim jih daje ZGD; to je, da skličejo skupščino, imenujejo nadzorni svet in upravo družbe ter odločijo o nadaljnjem poslovanju, prestrukturiranju ali likvidacij i družbe . • H REŠEVANJE Pogačarjev Pinus bi polovico dolgov odplačal v štirih letih ► Vodstvo kemične tovarne Pinus, ki je prejšnji teden vložilo predlog za začetek prisilne poravnave, upnikom predlaga 50-odstotno poplačilo dolgov v prihodnjih štirih letih. Pinus, ki je v lasti Igorja Jurija Pogačarja, je razkril tudi lanske bilance, iz katerih izhaja, daje imela družba konec leta 2011 za 2,5 milijona evrov negativnega kapitala. Obveznosti družbe znašajo 36 milijonov evrov, ob tem paje Pinus dal še poroštva za 23 milijonov evrov posojil povezanim družbam. Med drugim, kot izhaja iz načrta finančnega prestrukturiranja, je jamčil tudi za posojilo družbe Ram Invest v vrednosti slabega pol milijona evrov. Poleg odpisa polovice dolgov vodstvo Pinusa v načrtu prisilke predvideva reprogram posojil in prodajo poslovno nepotrebnega premoženja. J. Si. Kaj v zvezi z insolventnostjo napoveduje vlada ► Vlada Janeza Janše namerava občutno skrajšati postopke insolventnosti po vzoru ZDA, Nemčije in Avstrije, izhaja iz koalicijske pogodbe. Z nadaljnjo reformo stečajne zakonodaje želijo tudi bolj zaščititi nekdanje zaposlene in izboljšati položaj upnikov. »Predvsem pa bodo morali pristojni organi dosledno izvajati nadzor nad potekom postopkov ter delom upraviteljev v postopkih insolventnosti,« je še zapisano v koalicijski pogodbi. SKUPINA VIATOR & VEKTOR ► Večinski lastnik skupine V 6 V Zdenko Pavček je poleti vztrajno zanikal, da bi bila njegova družba insolventna. Bilance, kijih je priložil k načrtu finančnega prestrukturiranja, pa kažejo, daje imela družba konec lanskega septembra za 42 milijonov evrov negativnega kapitala in za dobrih 150 milijonov evrov obveznosti. Dodajmo, da je Pavček predlog za prisilno poravnavo vložil februarja. SCT ► Največje gradbeno podjetje SCT v lasti Ivana Zidarja je v stečaju pristalo junija lani. Daje družba insolventna, so ugotovili pol leta prej, konec leta 2010. Postopek prisilne poravnave seje začel januarja lani, iz načrta finančnega prestrukturiranja pa je razvidno, da je imela družba konec septembra 2010 za 45 milijonov evrov negativnega kapitala (ob koncu leta 2009 je ta znašal 51,5 milijona evrov). V stečaju je bilo prijavljenih za 585 milijonov evrov terjatev. CESTNO PODJETJE MARIBOR ► Prva zahteva za stečaj CPM, ki gaje vodil Janez Škobeme, je bila junija 2010, a se je je gradbinec rešil, domnevno ob pomoči enega izmed revizorjev. Kot je takrat razkril Dnevnik, je eden izmed revizorjev Renome potrdil bilanco za prve štiri mesece - ta je bila povsem drugačna od tiste, ki jo je družba objavila septembra ob vložitvi predloga za prisilno poravnavo. V petih mesecih, ki so minili med objavo obeh bilanc, je kapital družbe zgrmel za 29 milijonov evrov, hkrati je družba ustvarila 25 milijonov evrov izgube. Ob začetku prisilne poravnave je imela družba 21 milijonov evrov negativnega kapitala in za več kot 100 milijonov evrov obveznosti. CPM ie končal v stečaiu. ZVON ENA HOLDING ► Cerkveni holdinški družbi Zvon Ena in Zvon Dva Holding sta insolventnost razglasili hkrati, in sicer sredi lanskega januarja. Kot je takrat pojasnjevala uprava Zvona Ena Holdinga, so imeli več mesecev neporavnane obveznosti, že od sredine leta 2010 pa so z bankami upnicami neuspešno usklajevali program prestrukturiranja dolga. Načrt finančnega prestrukturiranja, ena različica je bila pripravljena že novembra 2010, je razkril, daje imela družba konec leta 2010 za 184 milijonov evrov negativnega kapitala (leto prej je bil kapital 76,5 milijona evrov). Zvon Ena Holding je v stečaju pristal konec prejšnjega meseca, v postopku prisilne poravnave pa je bilo prijavljenih za 698 milijonov evrov terjatev. VEGRAD ► Daje eden izmed največjih gradbincev Vegrad insolventenje po več mesecih blokade računov in neizplačanih plač delavcem sporočila direktorica Hilda Tovšak šele sredi avgusta 2010 (dva tedna pozneje je družba pristala v prisilni poravnavi, dober mesec in pol zatem pa v stečaju). Iz načrta finančnega prestrukturiranja, kije bil predložen pred prisilno poravnavo, je jasno, daje imela družba konec junija 2010 za 71,5 milijona evrov negativnega kapitala (ob koncu leta 2009 je bil kapital 25 milijonov) - dolgovi in poslovne obveznosti so tako znašali več, kot ima Vegrad vsega premoženja. V stečaju je bilo do zdaj prijavljenih za 454 milijonov evrov terjatev, priznanih pa za dobrih 100 milijonov evrov manj. DELO REVIJE ► Matej Raščan, ki je imel Delo Revije v lasti prek družbe Monera, je z razglasitvijo insolventnosti zavlačeval več mesecev. V tem času so bili zaposleni brez plač, po vložitvi predloga za stečaj (avgusta lani) pa so na dan začele prihajati podrobnosti o skrivanju in odnašanju premoženja Dela Revij - pri odnašanju arhiva so Raščana zalotili celo fotografi in novinarji. Upniški odbor Dela Revij se je sicer včeraj zavzel tudi za stečaj Monere in Rašice Point. Monera propadlemu Delu Revijam dolguje 33 milijonov evrov.

Medij: Finance
Avtorji: Sovdat Petra,Šimac Jurij,Dakić Lana
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 20. 03. 2012 
Stran: 2