Pri obeh zakonih predlagatelj predvideva omejitev za vključitev v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov na zavezance, pri katerih letni prihodki ne presežejo 50.000 evrov. Ob tem osnovnem pogoju je pavšalna obdavčitev torej predvidena v spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini in davku od dohodkov pravnih oseb. V obeh primerih so predvideni 70-odstotni normirani odhodki. Ob teh izhodiščih vlada, ki je predlagateljica zakona, pri pravnih osebah predvideva obdavčitev po stopnji, kakršna velja po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, pri fizičnih osebah z dejavnostjo pa za zavezance, ki bodo izbrali obdavčitev z normiranimi odhodki, uvaja posebno, 20-odstotno obdavčitev. Da, to nazadnje pomeni šestodstotni davek na prihodke, če upoštevamo davčno osnovo, znižano za 70 odstotkov normiranih odhodkov, in predvideno 20-odstotno obdavčitev. Pri zavezancih fizičnih osebah z dejavnostjo, ki se bodo odločili za normirane odhodke, vlada predlaga cedularno obdavčitev, torej enako načelo, kot ga dohodninski zakon že omogoča pri obrestih, dividendah in kapitalskih dobičkih. Zanimivo je prav to, da predlagatelj pri obdavčitvi dohodkov iz dejavnosti uvaja cedularno obdavčitev. Iz predlaganih sprememb in dopolnitev dohodninskega zakona namreč izhaja, da bodo pri zavezancih, ki bodo izbrali normirane odhodke, dohodki iz dejavnosti obdavčeni po cedularnem načelu, tako da bo odmera 20-odstotnega davka dokončna in dohodek iz dejavnosti ne bodo štel v letno davčno osnovo. Ti zavezanci imajo lahko tudi dohodke iz drugih virov, ki jih dohodninski zakon še uvršča v letno davčno osnovo. Predvidevam, da je nekdo pač moral izračunati, da se cedularna obdavčitev pri tej skupini zavezancev izplača, čeprav vemo, da bo izpad proračunskih prihodkov iz tega vira. Na ministrstvu za finance poudarjajo, da pavšalna obdavčitev za zavezance pomeni pomembno administrativno razbremenitev. Zanimivo je, da dejansko nekih velikih poenostavitev pri pravnih osebah ne more biti, ker so te še vedno zavezane, da vodijo poslovne knjige po zakonu o gospodarskih družbah. Kaj pa pri dohodninskih zavezancih z dohodki iz dejavnosti? Pri zavezancih, ki opravljajo dejavnost, pa dejansko lajiko govorimo o poenostavitvi sistema obdavčitve. Zbornica računovodskih servisov je do določene mere s svojimi stališči sodelovala pri pripravi zakona, a takrat smo še govorili o 60-odstotnih normiranih stroških, zdaj so se nenadoma pojavili 70-odstotni. Kar zadftva poenostavitve pri davkih, ki jih vlada načrtuje za male zavezance, moramo omeniti še načrtovani dvig praga za obvezno vključitev vsistem davka na dodano vrednost s sedanjih 25.000 evrov na 50.000 evrov. Država je zaprosila evropsko komisijo, ali->«me dvigniti mejo. Sicer pa sam sistem 'davka na dodano vrednost ni vnaprej slab za zavezance: če mi nekdo zaračuna davek, bom tudi sam težil k temu, da ga lahko uveljavim kot vhodni davek. Pri davku na dodano vrednost imajo mali zavezanci možnost, da se odločijo za načelo plačane realizacije: državi plačajo, ko sami dobijo plačilo. Toda za zavezance, ki se bodo odločili za normirane odhodke, vlada odpravlja možnost uporabe načela plačane realizacije. Da, ta pavšalno-normirani sistem bo deloval po sistemu fakturirane realizacije, za zavezance z normiranimi odhodki bo ukinjena možnost, da se pri davku na dodano vrednost vključijo v sistem plačane realizacije. Pričakujete, da se bodo zavezanci množično odločali za obdavčitev po normiranih odhodkih? Po pojasnilih k predlogoma zakonov niti vlada ne pričakuje množičnih prehodov zavezancev v sistem normiranih odhodkov. Po nekaterih hitrih ocenah se bo za to možnost odločilo približno tisoč fizičnih oseb z dejavnostjo. Če gledam s stališča naše dejavnosti, računovodskih servisov, se niti pri pravnih osebah, ki se jim ne obeta neka velika poenostavitev pri vodenju poslovnih knjig, ne bojimo, da bomo izgubili veliko strank. Sicer pa bomo obdavčitev po 70-odstotnih normiranih odhodkih - kakor zdaj predvideva vladni predlog - svetovali predvsem storitvenim podjetjem. Ti imajo vedno težavo, kako naj si prek stroškov znižajo osnovo za obdavčitev. Zanje bo torej nova ureditev dobrodošla. Za dejavnosti, ki imajo veliko materialnih stroškov, nabavljajo veliko materiala, ne bo tako zelo ugodno. Niti ob 70-odstotnih normiranih odhodkih ne? Ne, sploh ne. Takšno podjetje bi moralo na določenih proizvodih ustvarjati najmanj 30-odstotno maržo, kar pa je malo verjetno, posebno če zaposluje nekaj delavcev. Za normirane stroške se po veljavni ureditvi lahko odloči le zavezanec fizična oseba z dejavnostjo, ki ne zaposluje delavcev. Vlada s predlagano pavšalno obdavčitvijo to omejitev odpravlja. Da. V tujini sicer poznajo različne sisteme obdavčitve, ki temeljijo na normiranih odhodkih, a večina je omejenih tako, da lahko takšen sistem obdavčitve izberejo zavezanci, ki nimajo zaposlenih delavcev. Kar zadeva predlagano ureditev pri nas, lahko predvidimo, da ni smiselno vztrajati pri omejitvi za zaposlovanje, če velja omejitev na 50.000 evrov letnih prihodkov. Pri tem znesku bi šlo dejavnosti, v kateri dela lastnik in ob njem morda še dva zaposlena, že zelo na tesno. Aleksander Štefanac Foto Roman Šipič

Medij: Delo
Avtorji: Fidermuc Katarina
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Posel & denar
Datum: 15. 10. 2012 
Stran: 25