A vseeno bi bila to dodatna obremenitev malih podjetij, za katera politika ves čas govori, kako jim je treba poslovanje poenostaviti. Kaj grozi malim V Avstriji mala podjetja (razen tistih, Id imajo nadzorne svete) revizij ne potrebujejo. Tudi pri nas mala podjetja (razen če njihovi vrednostni papirji kotirajo na borzi) za zdaj ne potrebujejo revizije. Predlog novele ZGD prinaša nove pogoje za razvrstitev podjetij po velikosti. Več bo srednjih podjetij, torej več revidirancev. Prihodnje meje za razvrstitev podjetij so zapisane v tabeli ob članku. Že v samem ministrskem predlogu novega ZGD je zapisano tudi, da bodo revizije po novem poleg velikih in srednjih podjetij potrebovala tudi nekatera mala podjetja. Denimo tista, Id merijo opredmetena osnovna sredstva po revalorizirani vrednosti ali vrednotijo finančne instrumente, za katere cena ni objavljena na delujočem trgu, ter naložbene nepremičnine po pošteni vrednosti. Aleksander Štefanac, predsednik zbornice računovodsldh servisov, ob tem pravi, da bi načeloma to vrednotenje morale znati opraviti banke same, ko bi podjetje denimo prišlo po posojilo. Še bolj konkretni pa so predlogi revizorjev. Spet nekaj drugega kot Evropa! ZGD se spreminja tudi zaradi direktive EU o letnih računovodsldh izkazih. A v tej izrecno piše, daje pri novih zakonskih zahtevah treba najprej pomisliti na male družbe in da naj te ne bi imele revizij, čeprav jih direktiva ne prepoveduje. Kot ob tem pravi Yuri Sidorovich iz revizijske družbe Deloitte (ta predloga za obvezne revizije malih na ministrstvo ni dala): »Karkoli delamo, pazimo, da ne bomo bolj papešld kot papež. Evropska direktiva je namenjena temu, da bi poenostavili in spodbudili podjetništvo, ne pa temu, da bi ga dodatno obremenjevali.« No, med predlogi revizorjev za dopol-Številne velike družbe so šle v stečaj, čeprav so malo pred tem revizijska poročila izkazovala povsem drugačno sliko. ■ Branko Meh, predsednik OZS nila k ZGD velikih poenostavitev za male ni zaznati. Ravno obratno. Del predloga za preglede (Id jih ne imenujejo revizije) lahko preberete v okviru. Ob tem sicer predlagajo tudi možnosti prehodnega obdobja, ko bi revizor pregled opravil vsald dve leti. Kot so nam še odgovorili, sta tako revizijski kot strokovni svet »zakonodajalcu predlagala, da prouči možnost, ali bi bila za majhna podjetja (razen mikro) smiselna oziroma primerna oblika nadzora pravilnosti podatkov v računovodsldh izkazih (tudi v povezavi z obdavčitvijo, zagotavljanem podatkov za javno objavo, bankam) posli preiskovanja (to ni revizija) in predvsem posli kompiliranja (to pa opravljajo predvsem računovodje). Nikjer nismo zapisali, da naj bi to bila obvezna revizija računovodsldh izkazov.« Agencija za javni nadzor nad revidiranjem predlog inštituta podpira, čeprav to pomeni dodaten strošek »od pol do nekaj tisoč evrov«. PwC ministrstvu denimo predlaga, da bi morale biti družbe, ki se uvrščajo med male, zavezane k pripravi računovodskih izkazov v skladu z zahtevami slovenskih računovodskih standardov, ki bi jih preiskal zunanji revizor (storitev preiskave). Ob tem sicer predlagajo, da ne bi preiskovali mikro in manjših malih družb, temveč le tiste, ki bi imele prihodke med štirimi in osmimi milijoni evrovter aktivo med dvema in štirimi milijoni evrov. V PwC so seveda prepričani, da revizija omogoča bolj zanesljive finančne informacije. Za uvedbo revizij so tudi vPlus Reviziji, kjer predlagajo, naj se male družbe bodisi revidirajo vsaka tri leta bodisi naj se revidirajo v omejenem obsegu kot nekakšen pregled, postopke in način revidiranja pa naj bi določil Slovenski inštitut za revizijo. Z AJPES so se na predlog Plus Revizije odzvali z mnenjem, dabi bilo to dodatno administrativno in finančno breme za mala podjetja. K poštenosti oziroma verodostojnosti računovodskih izkazov lahko z nadzorom pripomorejo davkarji, menijo na AJPES. Se bo novi minister izkazal? In kaj bo storil novi minister zagospodarstvo Zdravko Počivalšek? Na vprašanje, ali predlogi o revizijah malih podjetij ne pomenijo le dodatnih stroškov in stiskanja podjetništv, ob tem da evropska direktiva izrecno določa, naj se ta razbremenijo, Počivalšek odgovarja: »Sami ste dali odgovor. Zadeve imam sicer trenutno na mizi in se z njimi začenjam ukvarjati. Blizu pa mi je to, kar ste rekli vi.« Jasno stališče naj bi na ministrstvu oblikovali do konca tedna. Strah med podjetji Aleksander Štefanac pravi, da predlogov o obvezni reviziji ne bi smeli sprejeti: »Evropska direktiva si namreč prizadeva za poenostavitev poslovanja za mala in mikro podjetja, ne nasprotno.« Obvezni pregledi bi po njegovem mnenju pomenili velike obremenitve za podjetja, pa tudi, ce bi revizije stale »le« 200 ali 300 evrov. »Pripombe revizijskih hiš k predlogu ZGD so različne, logično, daje njihov interes po širitvi kroga subjektov, ki bi morali opraviti revizijo. Na OZS temu odločno nasprotujemo, ker ne vidimo nobenega stvarnega razloga za širjenje obvezne revizije tudi na mala podjetja. Tega druge države skoraj ne poznajo. Manjšim subjektom bi to pomenilo dodatno finančno breme, ki bi bilo celo večje kot pa povečanje davčnih obveznosti, o katerem je veliko govora. Tudi ni videti nobene koristi od tega, niti za državo, niti za javnost, niti za podjetje. Obseg obveznih revizij bi se moral celo zmanjšati, saj se ni mogoče zanesljivo zanašati na podatke iz teh poročil. Ni namreč mogoče prezreti, da se je v zadnjih letih nad številnimi velikimi gospodarskimi subjekti izvršil postopek prisilne poravnave ali stečaja, čeprav so malo pred tem revizijska poročila izkazovala povsem drugačno sliko o finančnem zdravju teh subjektov,« pa ob tem pravi predsednik OZS Branko Meh. Bojan Železnikiz družbe KGL, kovinska galanterija, Id bi mu po novem zakonu tudi morda grozile revizije oziroma pregledi poslovanja, Id bi jih opravili zunanji izvedenci, pravi, daje sicer logično, da revizorji želijo dodaten biznis. Bi pa ta njihov biznis pomenil ogromno breme za mala podjetja, Id se že zdaj trudijo čim bolj klestiti svoje stroške. Položaj je pač težek. Ali, kot pravi, naj se preverjajo tisti, Id kršijo. In za te so kazni predpisane že zdaj. Slovenski inštitut za revizijo: ■ »Glede na to, da smo država z zelo kratko tradicijo na področju revidiranja, s težavami pri varovanju javnega interesa in z razmeroma velikim številom pravnih subjektov, ki imajo status malega podjetja, ocenjujemo, da je tudi za vsa mala podjetja, ki niso mikro podjetja, treba uveljaviti stroškovno blažjo obliko revizorjevih pregledov.« število zaposlenih največ 10 največ 10 Mihro podjetja vrednostaktive največ 2.000.000 EUR največ 350.000 EUR čisti prihodki od prodaje največ 8.800.000 EUR največ 8.000.000 EUR število zaposlenih največ 250 največ 250 Srednja podjetja vrednostaktive največ 17.500.000 EUR največ 20.000.000 EUR Johann Picej, davčni svetovalec iz Celovca: ■ »Strošek letne revizije se začne pri približno pet tisoč evrih (če bi bila ta pri nas zelo poenostavljena, bi bil strošek za zelo majhna podjetja tisoč, v najboljšem primeru 500 evrov, najbrž pa nekaj tisoč evrov, pravi eden izmed revizorjev, ki ne želi biti imenovan, op. a.). To bi manjša podjetja preveč bremenilo. V nekaterih primerih je namreč že njihov dobiček manjši, kot bi bil strošek revizije. Letna revizija naj bi bila v prvi vrsti zaščita za upnike in lastnike, ker pri večjih podjetjih nimajo vpogleda v redno poslovanje. Dvomim, da bi bilo dovolj revizorjev, ki bi lahko v zakonskem roku revidirali vse te bilance. Država ima že sama nalogo, da pregleda - kot neodvisni organ - vse davkoplačevalce.« Direktiva 2013/34/EU: ■ 10. člen: Ta direktiva bi morala zagotoviti, da so zahteve za mala podjetja v veliki meri harmonizirane po vsej Uniji. Ta direktiva temelji na načelu »najprej pomisli na male«. ■ 43. člen: Za letne računovodske izkaze malih podjetij ne bi smela veljati ta obveznost revizije, saj lahko revizija za to kategorijo podjetij pomeni veliko administrativno breme poleg tega pa za veliko malih podjetij velja, da so iste osebe tako delničarji kot poslovodje, in je zato potreba, da njihove računovodske izkaze potrdijo tretje osebe, omejena. Vendar ta direktiva državam članicam ne bi smela preprečevati, da od malih podjetij zahtevajo revizijo, pri čemer upoštevajo posebne okoliščine ter potrebe malih podjetij in uporabnikov njihovih računovodskih izkazov.

Medij: Finance
Avtorji: Smrekar Tanja
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 10. 12. 2014 
Stran: 4