A te »agencija kot samostojen in neodvisen državni organ (...), ki odgovarja državnemu zboru, lahko ali pa tudi ne upošteva«. V vsakem primeru pa mora AUKN za svoje predloge pridobiti soglasje, so še poudariti v službi za zakonodajo, ki jo vodi Ksenija Mihovar Globokar. Bo spopad za Telekom odločil Stojan Zdolšek? Mnenje vladne službe ima pomembne razsežnosti. Pod vprašaj namreč postavlja zakonitost zadnjih imenovanj novih članov nadzornih svetov v nekaterih družbah, kjer je edini ah največji lastnik država, in je v popolnem nasprotju z nedavnim zatrjevanjem finančnega ministrstva, ki ga vodi Janez Šušteršič, da so bih nadzorniki teh družb imenovani v skladu z zakonodajo. V zakonskem »vakuumu« so tako zdaj tudi uradno vse kadrovske zamenjave, ki jih je agencija izpeljala po neposrednem navodilu vlade: imenovanje devetih novih nadzornikov NKBM, o katerih na AUKN po lastnem javnem priznanju pred odločanjem »niso vedeli ničesar«, štirih novih nadzornikov Darsa, katerih imena j e AUKN na mizo prejela uro pred skupščino družbe, in Mateje Božič v nadzorni svet Petrola, kije tjapo navodilu vlade prišla na uradni predlog Soda. Enako velja za zahtevo za predčasni odpoklic nadzornikov Zavarovalnice Triglav, ki jo je na skupščini deloma preprečila kar sama agencija. Onkraj roba zakonitosti je zelo verjetno tudi predlog za imenovanje novih nadzornikov Telekoma, s katerimije vlada želela razširiti dnevni red prihajajoče skupščine. Umik tega predloga z dnevnega reda je AUKN včeraj tudi uradno zahteval oduprave Telekoma, kar je utemeljila prav z mnenjem vladne službe. Tega sicer Telekom včeraj ni objavil na spletnem portalu Ljubljanske borze, ampak je objavil le dopis agencije. »Z objavo dopisa smo v celoti zadostili zahtevam po obveščanju javnosti o vseh tistih informacijah, ki bi lahko pomembno vplivale na gibanje tečaja vrednosti delnice,« so pojasnili v Telekomu. Zadnjo besedo o tem, ah bo skupščina Telekoma odločala o novih nadzornikih, bo tako imel njen predsednik, za katerega je uprava z Ivico Kranjčevičem na čelu predlagala Stojana Zdolška. Vladni »obvod« AUKN obstal v blatu nezakonitosti Mnenje službe za zakonodajo, pod katero se je podpisala njena direktorica KsenijaMihovar Globokar, odpira še dve pomembni pravni vprašanji. Prvič, ali v aktualni zakonodaji sploh obstaja jasna mejapristojnostimedAUKN in vlado pri odločanju o vsebini predlogov za skupščino? Odgovoru na to vprašanje so se v vladni službiza zakonodajo bolj alimanj izognili. Zapisati so, da mora AUKN v vsakem primeru za svoje predloge pridobiti soglasje. Dodati so še, da so vlada, ministrstva in AUKN »ob trenutno veljavnem zakonu ob medsebojnem upoštevanju pristojnosti zavezani k usklaj evanju svoj ega delovanj a pri pripravi odločitev«. Medtemko so v službipritrdili stališču agencije, da mora predsednik uprave določene družbe v skupščinsko gradivo nujno vključiti »tisto voljo, ki jo je oblikovala uprava agencije«, obenem ni pritrdila stališču AUKN, da se ta z vlado o predlogih ni dolžna usklajevati Ravno nasprotno, ce zaradi »blokade« med vlado in AUKN država na skupščini katere od družb celo ne bi glasovala, bi to po oceni vladne službe pomenilo »škodljivo in nedopustno« vsebinsko kršitev zakona o upravljanju kapitalskih naložb države. Kljub temu velja poudariti, da zakonodajna služba v nobenem delu svoj ega mnenj a ni pritrdila praksi vlade, ki je AUKN v zadnjih mesecih skušala izkoristiti za formalno pokrivanje politično pogojenih kadrovskih zamenjav. Delničaiji bi lahko »vladne« predloge tudi izpodbijali Drugo vprašanje je, ah lahko denimo delničarji NKBM sklepe o imenovanju nadzornikov, kijih država ni predlagala v skladu z zakonom, celo izpodbijajo. Pravniki si o tem niso enotni. »Po zakonu o gospodarskih družbah se skupščinski sklep lahko izpodbija v dveh primerih: če je vsebina v nasprotju z zakonom in statutom ali če je pri samem sprejetju sklepa kršen zakon in statut, kar se nanaša na proceduro, torej tudi na napake v fazi predloga. Takšen sklep bi lahko bil izpodbojen, čebidelničarjiizpodbijanje napovedali na skupščini,« meni odvetnik Vladimir Bilič. Drugače zatrjuje dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete »Gre za mejno vprašanje, res pa je, da si praviloma težko predstavljam, da bi imel delničar pravni interes izpodbijati način, na katerega je neki drugi delničar oblikoval ah na skupščini vložil svoj predlog,« je ocenil dr. Pirnat. Tudi po mnenjupoznavalca gospodarskega prava, ki je želel ostati neimenovan, »smo pri tem vprašanju na mehkem polju«. »Treba je ločiti med točko dnevnega reda skupščine in predlogi, ki so bih pri tej točki vloženi kasneje. Če je točka sklicanapravilno, selahko v okviru nje vlaga različne predloge, ne glede na to, kako jih je kdo od delničarjev vložil,« je pojasnil. vesna.vukovic@dnevnik.sipnmoz.cirman@dnevnik.si OECD kot zgled slabe prakse izpostavil eno od skupščin NKBM Na ekscese pri kadrovanju v slovenskih državnih podjetjih je v lanskem poročilu o korporativnem upravljanju v Sloveniji opozorila celo Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Pri tem je navedla primer prve skupščine NKBM po tem, ko je ta izpeljala javno prodajo delnic in v lastništvo spustila več kot 100.000 delničarjev. Čeprav je država sama obdržala »le« 42 odstotkov delnic, prek Kada in Soda pa je obvladovala še osemodstotni delež, je prek Soda na skupščini delničarjev vložila nasprotni predlog za odpoklic nekaterih dotedanjih in imenovanje novih nadzornikov, pri čemer ostalim delničarjem o slednjih ni razkrila nobenih podatkov. Gre za jasen primer, kako je vlada s takšno prakso vplivala na pravice manjšinskih delničarjev, so opozorili v OECD. Zelja vlade pod vodstvom Janeza Janše, da bi v nadzorne svete največjih slovenskih podjetij imenovala svoje ljudi, je očitno tako velika, da tepta tudi zakone, ki jih je sama predlagala in v parlamentu potrdila vladna koalicija. Člani vlade seznanjeni tudi z nejavnimi informacijami o družbah V sklepih, ki jih je sprejela v povezavi z glasovanjem države na skupščini Zavarovalnice Triglav, vlada eksplicitno navaja, da jo je Sod predhodno seznanil s predlogi, ki so jih delničarji kasneje obravnavali na skupščini. To odpira tudi vprašanje dostopa članov vlade do potencialno cenovno občutljivih informacij. Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so nam na vprašanje, ali bi morali biti člani vlade zaradi dejstva, da so vnaprej seznanjeni s predlogi sklepov na skupščinah, ki so lahko tudi cenovno občutljivi, na seznamu oseb, ki so jim dostopne informacije nejavnega značaja, odgovorili, da je za sestavo seznama oseb, ki imajo dostop do notranjih informacij, pristojen izdajatelj, torej družba sama. Ta mora po oceni agencije, ki nam ni neposredno odgovorila na vprašanje, ali bo zaradi tega preverila trgovanje z delnicami Zavarovalnice Triglav (vlada je namreč odločala o menjavi nadzornikov, kar je bila nejavna informacija oziroma cenovno občutljiva informacija), zagotavljati, da se seznam redno dopolnjuje, in vsako spremembo sporočiti ATVP.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 15. 06. 2012 
Stran: 21