»To je bizarno,« pravijo Vendar ni dvoma: stečajni zakon je jasen, jasno pa je tudi ljubljansko okrožno sodišče. Po stečajnem zakonu - oziroma ZFPPIPP - je NFDHoldingmikrc družba. Sodišče vidi drugače od ministrstva Mala podjetja so nas prosila, ali lahko na sodišče naslovimo vprašanje, kako so lahko potrdili poenostavljeno prisilko NFD Holdinga, če pa družba v letnem poročilu pravi, da je velika družba - ne mikro ne mala družba, za katere se uporablja poenostavljena prisilka. Odgovor sodišča je pričakovan: NFD Holding smo zaprosili za pojasnilo v zvezi z navedbo iz letnega poročila za leto 2012, in sicer da sodi med velike družbe. Na poziv sodišča je NFD Holding pojasnil, daje v navedenem letnem poročilu razvrščen med velike družbe v skladu z osmim odstavkom 55. / člena ZGD-1, ker mora pripraviti konsolidirano letno poročilo. Na podlagi člena 221.a ZFPPIPP pa je merilo za razvrščanje družb med mikro družbe v postopku poenostavljene prisilne poravnave le drugi odstavek 55. člena ZGD-1. Tako je izkazal, daje mikro družba tako po številu zaposlenih kakor tudi na podlagi merila čistega prihodka od prodaje. Sodišče je zato izdalo sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave. Kaj se obeta? Ministrstvo za pravosodje je kot predlagatelj stečajnega zakona Financam že odgovorilo, da je imelo pri oblikovanju člena 221a. ZFPPIPP pred očmi celoten 55. člen ZGD in ni imelo namena določiti drugačnih pogojev za razvrščanje družb na mikro, male, srednje in velike, kot so določeni v ZGD. Vendar pa to, kaj je imelo ministrstvo pred očmi, nič ne pomaga v primerjavi s tem, kar je uzakonjeno. Zato smo se vnovič obrnili na ministrstvo. Vprašali smo, ali je omenjeni člen v nasprotju z namenom predlagatelja. Če ni v nasprotju, kakšen je torej bil namen predlagatelja, in če je v nasprotju, kako se je lahko zgodilo, da v zakonu piše nekaj, česar ministrstvo ne podpira. Ter seveda, kako bodo ukrepali, zakaj še niso - oziroma kdo lahko po njihovem mnenju ukrepa in kako, če to ni dolžnost ministrstva samega. Odgovore čakamo. Sicer pa bo po neuradnih podatkih na vlado oziroma v državni zbor kmalu prišla pobuda za avtentično razlago člena 221.a ZFPPIPP. Za že sprejeti zakon lahko vlada, vsak poslanec, državni svet ali najmanj pet tisoč volivcev predlagajo sprejetje avtentične razlage. Ta je sprejeta, če zanjo glasuje večina poslancev. Glede na to, daje po mnenju Financ ZFPPIPP kot živi pesek, pa nas zanima, koliko členov ZFPPIPP bi potrebovalo avtentično razlago. Avtentična razlaga je relikt socializma Saša Zagorc, docent doktor na ljubljanski pravni fakulteti, je v zborniku znanstvenih razprav iz leta 2012 jasno zapisal, daje avtentična razlaga zakonov relikt socializma in da nasprotuje bistvu liberalnodemokratskega modela oblasti. »Avtentična razlaga zakona s strani zakonodajalca ima v bistvu samo en namen. To je vsiliti drugemu oblastnemu organu, praviloma sodišču, da upošteva razlago zakona, kot jo razume parlament, pri čemer mora ta drugi oblastni organ odstopiti od že uveljavljene razlage zakona.« Skrbi ga, ker se avtentična razlaga uporablja vse pogosteje. Prav tako pa se ne strinja, da je avtentična razlaga zakona potrebna za odpravo nejasnosti v zakonodaji. Temu so namenjene sprememba zakona ali pa že uveljavljene in zakonite metode razlage v upravnih ali sodnih postopkih v konkretnih zadevah. Hkrati meni, da čeprav ustavno sodišče še ni razveljavilo avtentične razlage kot instituta, pa bo to moralo storiti prej ko slej. , /JilJJjiVJJjJJfJ-JliJijJJji!. Bankrot P/jjjjujjj_Idjuj Pnmi

Medij: Finance
Avtorji: Toplak Simona,Sovdat Petra
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 04. 03. 2014 
Stran: 6