Dnenvik, 03.10.2011
Primož Cirman Ljubljana - Slovenske železnice (SŽ) so dokončno ostale brez treh milijonov evrov, ki so jih vložile v nikoli uresničen projekt gradnje poslovno-garažnega kompleksa na območju železniške postaje v Ljubljani, ta pa bo očitno udaril tudi po NLB in Mestni občini Ljubljana Po naših podatkih je namreč Rok Sodin, upravitelj stečaja podjetja A. K. S., ki so mu SŽ pred leti prodale okrog 10.000 kvadratnih metrovveliko zemljišče ob Vilharjevi cesti in ga nato financirale s svežim kapitalom, posojili in poroštvi, že pred časom prerekal tri milijone evrov vredno terjatev, ki so jo v postopku stečaja prijavile SŽ.
Gre za skoraj milijon evrov vredno kratkoročno posojilo, ki so ga SŽ podjetju A. K. S. odobrile leta 2008, in dvomilijonsko poroštvo, s katerim so jamčile za del posojila, ki ga je A. K. S. najel pri NLB, ta pa ga je v celoti unovčila Stečajni upravitelj se je pri zavrnitvi terjatve, kije po višini skoraj enaka uradnemu dobičku iz poslovanja SŽ v prvih štirih mesecih letošnjega leta, skliceval na zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). »Ker so SŽ tudi 33,3-odstotni družbenik stečajnega dolžnika, bi morale kot dober gospodarstvenik družbi zagotoviti lastni kapital, ne pa da so družbi dajaleposojila(...)Tosevstečajnem postopku šteje za premoženje družbe,« je poudaril Sodin. Poleg treh milijonov evrov, kisojihSŽvporočiluza lansko leto že v celoti odpisale, so Veznice ostale še brez dobrih 170.000 evrov, s katerimi so maja lani, torej le nekaj mesecev pred decembrskim stečajem A. K. S., podjetje dokapitalizirale. VSŽ so sicer ves čas javno poudarjali, daje projekt poslovno-garažnega kompleksa, v katerega bi po prvotnih načrtih sčasoma preselili tudi sedež družbe, »še možno izpeljati«, a o smiselnosti te investicije največ povedo številke. Če so SŽ leta 2007 za zemljišče, ki so ga A. K. S. prodale štiri leta prej, iztržile dobrih šest milijonov evrov, so polovico kupnine v naslednjih letih trajno izgubile v kasnejših vlaganjih. TUdi zato sta na mestu vprašanji, zakaj so SŽ sploh šle v ta projekt oziroma zakaj zemljišča po višji ceni niso raje prodale nepovezanim vlagateljem. Vse bolj so lahko zaradi stečaja A. K. S., katerega največji lastnik je bila družba Komin Inženiring v lasti Petra Gabrijelčiča, zaskrbljeni tudi v naši največji banki. Ta je namreč kapitalsko 2zelo šibkemu podjetju med letoma 2007 in 2010 skupaj posodila skoraj enajst milijonov evrov. Medtem ko je NLB dva milijona evrov dobila nazaj z že omenjeno unovčitvijo poroštva SŽ, jo očitno čakajo zapleti pri 8,3 milijona evrov vredni terjatvi, kijo jebankaprijavilavstečaju. Čeprav je ta vceloti zavarovana z ločitveno pravico na zemljišču v lasti A. K. S., se NLB z njegovo prodajo zelo verjetno ne bo mogla v celoti poplačati. Prva, aprilska dražba, na kateri je upravitelj zemljišče ponujal po izklicni ceni osem milijonov evrov, kar naj bi bilo po oceni cenilca enako tržni vrednosti, namreč ni bila uspešna Pred dnevi je 2zato ljubljansko okrožno sodišče razpisalo novo družbo in določilo precej nižjo izhodiščno ceno (6,8 milijona evrov). Če bo novi lastnik zemljišče kupil po tej ceni, bo NLB pri poplačilu posojila zmanjkalo 1,5 milijona evrov, saj A. K. S. drugega premoženja nima Luknjo bi v NLB teoretično lahko pokrili s prodajo nekaterih manjših zemljišč na Rudniku in na območju Vrhnike, ki so jih SŽ in Komin Inženiring skupaj z zemljišči ob Vilharjevi ponudili v zavarovanje, a je vsaj na enem od njih NLB s postopki izvršbe začela šele julijaletos. Nova izhodiščna cena zemljišča v lasti je sicer vedno bližje njegovi likvidacijski vrednosti (4,7 milijona evrov). Med pomembnejšimi upnikiA. K. S. je poleg Kbmina in Gabrijelčiča (tudi njihove terjatve je Sodin prerekal) še Mestna občina Ljubljana (MOD.Ta je od podjetja terjala dobre tri milijone evrov, ker to ni izpolnilo obveznosti iz pogodbe o opremljanju izgradnje komunalne infrastrukture, še dodatnih 62.531 evrov pa ji dolguje, ker ji ni plačalo prispevka za stavbno zemljišče. Čeprav je stečajni upravitelj terjatev priznal, je ta navadna, kar pomeni, da se bo morala občina postaviti v vrsto za ločitvene upnike (NLB), zato na MOL tega denarja zelo verjetno nikoli ne bodo videli. A. K. S. je sicer dovoljenje za gradnjo poslovnega kompleksa pridobil predlanskega decembra primoz.cirman@dnevnik.si Bodo nadzorniki SŽ ponovili postopek izbire direktorja? V prihodnjih dneh se bo ponovno sestal nadzorni svet Slovenskih železnic (SŽ) in nadaljeval z odločanjem o novem generalnem direktorju družbe. Po neuradnih informacijah naj bi Martin Konte, ki naj bi ga podpirali posamezniki iz vrha Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), že izpadel iz igre, nadzorniki, ki jih vodi Bojan Brank, pa naj bi bili naklonjeni ponovitvi postopka izbire prek kadrovske agencije Profil. Čeprav uradne potrditve, da so zmagovalcu prvega postopka Ervinu Pfeiferju rdečo luč prižgali na AUKN ni mogoče dobiti, naj bi kasnejša zamenjava članov nadzornega sveta, ki so izbrali Pfeiferja, tudi slednjemu dala vedeti, da na čelu S2 ni zaželen, zato naj bi se po nekaterih informacijah, ki jih med koncem tedna nismo uspeli preveriti, iz postopka celo sam umaknil. Pfeiferjeva protikandidatka Marjana Novak, sicer direktorica Rimskih term, pa je že pred časom zatrdila, da njena kandidatura »ni več aktualna«. Projekt gradnje novega sedeža Slovenskih železnic (SŽ) je neslavno propadel. Samo v zadnjih treh letih so SŽ v njem izgubile tri milijone evrov, kar je enako polovici vrednosti kupnine, ki so jo leta 2007 od podjetja A. K. S. prejele za zemljišče, severno od železniške postaje (na fotografiji).
Medij: Dnevnik
Avtorji: Cirman Primož
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 03. 10. 2011
Stran: 20