Agencija je s svojimi potezami v slabih treh mesecih obstoja res večkrat razburila javnost in koalicijo. Prah je dvignila tudi ta teden: z gladkim in tihim rezom je namreč zamenjala prvega nadzornika Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE) Jadranka Medaka. Zamenjava [prvega nadzornika HSE] ni bila v nikakršni povezavi z nadaljevanjem ali ustavitvijo projekta [TEŠ 6]. Odločitev o tem je v pristojnosti vodstva in nadzornih svetov. Maja Grgič, foto Matej Družnik Agencijo vodite že skoraj tri mesce. Rekli ste, da so vsi začetki težki. Je stol, na katerega ste sedli, bolj vroč, kot ste pričakovali? Ta funkcija je sicer nekaj novega, vendar gre za delo, s katerim sem se že ukvarjala v prejšnjih službah. Res pa je, da je obseg tukaj večji. Težava je, da je bilo treba že na začetku poskrbeti za primerne prostore, kadre, postaviti organizacijo dela, sprejeti vse potrebne akte in se sočasno začeti vsebinsko ukvarjati s posameznimi skupščinskimi zadevami. Res smo ustanovljeni tri mesece, vendar je delovno aktivnih od i. decembra naprej poleg nas treh članov uprave le še devet zaposlenih. Nedavno ste sprejeli kodeks in druge akte za korporativno upravljanje podjetij v državni (so)lasti. Ima agencija zdaj vse podlage za svoje delovanje? Mi bi lahko delovali tudi brez vseh teh aktov. Naša primarna zakona sta zakon o upravljanju s kapitalskimi naložbami in zakon o gospodarskih družbah (ZGD). Glede na to, da prvi zakon izrecno določa, da mora agencija sprejeti kodeks, smo ga v skladu s smernicami OECD tudi pripravili. Agencija je bila ustanovljena zaradi zahtev OECD, ki je med vstopnimi pogajanji opravil tudi analizo upravljanja državnih podjetij in ugotovil, da država ne upravlja svojega premoženja dovolj skrbno. Agencija mora prevzeti vlogo skrbnega in gospodarnega upravljavca, ki bo deloval učinkovito in pregledno v skladu z dobrimi praksami. Kodeks in preostala dva akta - smernice poročanja družb in merila za nagrajevanje članov nadzornih svetov nameravamo v kratkem posredovati OECD in bomo veseli njihove ocene našega dosedanjega dela. Agencija je bila ustanovljena zato, da bi neodvisno, strokovno in odgovorno, skratka bolje kot doslej država, in v skladu z dobro korporativno prakso upravljala kapitalske naložbe države. A vaša dosedanja praksa kaže prej nasprotno. Kako naj si sicer razlagamo dopise, ki ste jih pošiljali organom Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE) in njegovi hčerinski družbi Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) ter upravama obeh državnih bank? Nad takšno prakso korporativnega upravljanja je bila zgrožena tako pravna kot poslovna stroka. Kako odgovarjate na te začetne očitke? ZGD predvideva drugačen način upravljanja pri družbah z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - še posebej pri enoosebnih d. o. o. kot pri delniških družbah. Pri enoosebnem d. o. o., kjer je država stoodstotni lastnik, ima edini družbenik bistveno večje možnosti vplivati na poslovodjo. Ko ima enoosebni d. o. o. nadzorni svet, gre spet za drugo posebnost. Vloga nadzornega sveta je v tem primeru smiselno enaka kot pri delniški družbi: ima torej vlogo nadzorovanja poslovanja, kar pa lastniku ne preprečuje, da daje poslovodji navodila, zahteva informacije, dokumentacijo ipd. Po drugi strani je treba upoštevati, da bo vloga agencije v delniških družbah (še posebej v javnih) delovati v skladu z zakonskimi pristojnostmi. Ob tem bi rada opozorila na sprejete smernice poročanja, kjer smo izrecno naredili razliko med poročanji v d. o. o. in delniškimi družbami. Od enoosebnih d. o. o. bomo pridobivali medletne izkaze stanja in poslovanja, strateške in letne načrte poslovanja, podatke o poslih, povezanih z družbo, podatke o posameznih poslih, kar nam bo omogočalo sprotno seznanjanje s poslovanjem družbe. Skratka, iz tega jasno izhaja, da je naša zakonska pravica, da se tam, kjer smo edini lastniki, lahko aktivneje vključujemo v spremljanje poslovanja. Kot d. o. o. ste verjetno imeli v mislih HSE, ki pa ima svoj nadzorni svet. In takšni neposredni ukazi organom upravljanja so tudi po mnenju stroke sporni, saj je nadzorni svet vendar odgovoren za svoje odločitve, poleg tega je na primer TEŠ hčerinska družba. Hočete reči, da lahko potemtakem takšno neposredno vmešavanje agencije v obliki dekretov pričakujemo tudi v drugih d. o. o., ki so v popolni državni lasti? Če bo potrebno, potem da. Agencija bo primarno od nadzornih svetov pričakovala, da bodo opravljali svojo nalogo strokovno in profesionalno ter da bodo odgovorno prevzeli vlogo aktivnega nadzornika. Oprostite, ampak ob predstavitvi kodeksa ste dejali, da bodo nadzorni sveti delovali strokovno in neodvisno in da se v delo organov vodenja ne boste vmešavali. Torej le ne bo tako? Agencija se bo trudila, da bo ob novih imenovanjih članov nadzornih svetov imenovala strokovne, kompetentne kadre, trudila se bo za primerno sestavo nadzornih svetov, v skladu z dobro prakso bomo uvedli sistem samoocenjevanja nadzornih svetov, spodbujali oblikovanje komisij (revizijska, za tveganja, za strategijo ...), kar bi vse moralo voditi k izboljšanju nadzorne funkcije in posledično k boljšim poslovnim rezultatom. Zato bomo ob rednih letnih skupščinah tudi ocenjevali primernost nadzornih svetov in spremljali njihovo delo. Od njih bomo tudi pričakovali, da bodo v svojih poročilih razkrili, ali spoštujejo usmeritve, zapisane v kodeksu. V dopisu organom HSE in nadzornikom TEŠ ste zahtevali preklic odločitve glede razrešitve Uroša Rotnika z mesta direktorja družbe. Vaša zahteva ni bila izpolnjena. Še vztrajate pri njej glede na to, da je sodišče presodilo, da je sklep veljaven? S svetom agencije smo zadevo proučili in sklenili, da ni treba v zvezi s TEŠ sprejeti nobene odločitve. Zakaj ste se potem odločili za zamenjavo prvega nadzornika HSE Jadranka Medaka z Igorjem Šalamunom? Agencija mora v skladu s kodeksom in našimi internimi akti skrbeti za ustrezno sestavo nadzornih svetov. Uprava in svet sta presodila, da bo zamenjava člana nadzornega sveta pozitivno vplivala na delovanje HSE s poudarkom na večji koordinaciji delovanja nadzornega sveta s poslovodstvom pri izvedbi ključnih razvojnih projektov in pri sodelovanju med agencijo in HSE. Ocenjujemo, da bo nadzorni svet dobro posloval v tej sestavi. Je glede na to, da gre za enoosebni d. o. o., po tej spremembi v nadzornem svetu HSE pričakovati tudi morebitne zamenjave v vodstvih HSE ali TEŠ? Znova se namreč omenja vrnitev Uroša Rotnika na vrh TEŠ. To je v pristojnosti nadzornih svetov. Drugih sprememb v nadzornem svetu HSE ne načrtujete? Verjamemo, da bo nadzorni svet strokovno izvajal svojo nalogo, zato drugih kadrovskih zamenjav ne načrtujemo Kako sicer sodelujete z organi HSE? Dobili smo ustrezne podatke in poročila, tudi informacijo, da bo v kratkem narejena revizija projekta in bodo izvršene nekatere druge potrebne analize, zato menimo, da tako vodstvo kot tudi nadzorni svet odgovorno in skrbno vodita in nadzirata projekt. Ste Medaka zamenjali, ker bi lahko zavrl projekt TEŠ 6? Uprava in svet agencije sta presodila, da bo zamenjava člana nadzornega sveta pozitivno vplivala na delovanje HSE s poudarkom na večji koordinaciji delovanja nadzornega sveta s poslovodstvom pri izvedbi ključnih razvojnih projektov. Zamenjava ni bila v nikakršni povezavi z nadaljevanjem ali ustavitvijo projekta. Odločitev o tem je v pristojnosti vodstva in nadzornih svetov. Gospodarska ministrica je sicer izjavila, da je zamenjava vaša pravica, čeprav vas je menda prosila, da pred revizijskimi ugotovitvami ne posegate v organe HSE in TEŠ. Nad vašo potezo pa so bili zelo kritični v stranki Zares. Njen sekretar je izjavil, da je to le še dokaz več, da agencija svoje odločitve glede TEŠ 6 sprejema na podlagi političnih in lobističnih pritiskov in da ste Šalamuna imenovali celo na predlog predsednika vlade. Kako komentirate te očitke? Agencija je nepolitičen organ, trudili se bomo delovati izključno strokovno, to je tudi naše poslanstvo. Odločitev glede imenovanja dr. Šalamuna sta soglasno sprejela uprava agencije in petčlanski svet, izključno z namenom, ki je bil že povedan. Pri tej odločitvi ni bilo nobenih političnih pritiskov. Dr. Šalamun pa je bil imenovan na podlagi predhodne ocene akreditacijske komisije, bil je ocenjen kot izjemen strokovnjak in poznavalec področja. Povsem zavračam trditev, da bi predlog za njegovo imenovanje dal sam predsednik vlade. V času zapleta okoli TEŠ ste predsedniku vlade pisali tudi pismo o pritiskih na agencijo. Za kakšne pritiske je šlo in ali ti pritiski še obstajajo? Sestanek pri premieru je bil zelo dobrodošel. Agencija se je znašla v dogajanju, kjer se ni točno vedelo, kakšna je razmejitev pristojnosti, zato verjamem, da so nesporazumi nastajali tudi iz teh razlogov. Sestanek je bil koristen, saj smo skupaj sprejeli določene odločitve glede delitve pristojnosti. Neuradno je mogoče slišati, da je agencija zelo dovzetna za predloge iz krogov stranke SD. Pri tem se zlasti omenja člana uprave agencije Danila Grašiča pa tudi vas, ki ste bili do prevzema te funkcije članica te stranke. Marsikdo vas vidi zgolj kot marioneto ministra Križaniča oziroma ljudi iz kroga SD. Upravičeno? Jaz lahko govorim le zase. Nimam več nobene povezave s politiko, niti s stranko SD ne. Na agenciji se bom zavzemala izključno za strokovno delovanje. Pa prihajajo do vas in teh ali drugih interesnih skupin še kakšni pritiski ali navodila, kaj bi bilo treba storiti? Osebno na mene ni pritiskala prav nobena interesna skupina, od nikogar tudi nisem dobivala nikakršnih navodil. Sta jih deležna druga dva člana uprave? To pa morate vprašati njiju. Prej ste govorili o pravici poseganja v enoosebnem d. o. o., ampak Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) sta delniški družbi, in to zgolj v delni državni lasti. In tudi na upravi teh dveh bank so iz agencije romala navodila upravam, zaradi cesarje celo guverner Banke Slovenije pisal predsedniku vlade. Nimam več nobene /. F povezave s politiko, niti s stranko SD ne. Na agenciji se bom zavzemala izključno za strokov- ## no delovanje. W Vsega ni mogoče metati v en koš. Glede NLB lahko rečem, da je agencija kot delničar sodelovala na skupščini in tudi podprla dokapitalizacijo. S tem je opravila svojo primarno nalogo: izvrševati pravice delničarja na skupščini. Druga vloga, ki jo ima, pa je voditi dogovore s preostalim velikim delničarjem glede skupnega sodelovanja pri dokapitalizaciji, vse v okviru sklenjenega delničarskega sporazuma. V tem smislu smo vodili pogovore s KBC glede skupne udeležbe pri dokapitalizaciji, kar je povsem legitimna pravica. Če smo upravi družbe posredovali svoje skupno stališče do dokapitalizacije, pa ocenjujem, da nismo naredili prav nobene nepravilnosti. Tudi glede dokapitalizacije NKBM agencija ni dajala nobenih navodil upravi. Predvidevam, da skrben gospodar, ki se odloča za povečanje osnovnega kapitala, naprej prouči možnosti, ali bo postopek vpisa in vplačila uspešno izveden, zato mu je tudi informacija o pripravljenosti lastnikov vplačati kapital verjetno dobrodošla. Praviloma se o tem izreka na skupščini. Upravi NLB sploh ne bi bilo treba iti v skupščino, ker ji povečanje kapitala omogoča že statut, ampak se je za skupščino odločila, da dobi informacijo, ali bodo lastniki šli v dokapitalizacijo ali ne. Do sprejetja strategije o upravljanju kapitalskih naložb mora agencija pri prodajah in nakupih, torej tudi pri dokapitalizacijah, sodelovati z ministrstvi oziroma vlado. Menda tudi niste bili seznanjeni s sestankom finančnega ministra Franca Križaniča s predstavniki Goldman Sachsa. Kakšna je torej trenutno sploh vloga agencije pri napovedanih dokapitalizacijah NLB in NKBM? Vloga agencije je dogovarjati se z obstoječim delničarjem, torej KBC. Če bo objavljen poziv za vpis delnic, jih bomo mi vpisali v imenu države, finančna sredstva pa bodo vplačana iz predvidenih proračunskih sredstev. Pogajanja s KBC bodo po vaših besedah kmalu končana. Ali je že jasno, kdo bi lahko zagotovil manjkajočih 50 milijonov evrov od skupaj 250 milijonov evrov svežega kapitala? S KBC se dogovarjamo glede sodelovanja pri dokapitalizaciji, verjamemo, da se nam bo uspelo dogovoriti. Če dogovora ne bo, imamo druge alternativne rešitve. Dokapitalizacijska sredstva za banke naj bi država dobila tudi s prodajo državnih naložb. Veste, katero premoženje je imel v mislih minister, ko je govoril o tem? S tem nisem seznanjena. Pravna podlaga za prodaje je program prodaj, ki je omenjen tudi v zakonu o upravljanju kapitalskih naložb. Kdaj naj bi sklenili nov delničarski sporazum in ali bo ta prinesel tudi spremembe v nadzornem svetu NLB? Ne bo šlo za nov sporazum, ampak za aneks k zdajšnjemu, kjer bo opredeljen delež dokapitalizacije in pripadajoče pravice. KBC ob tem tudi izraža željo po izstopu iz banke. O spremembah v sedanjem nadzornem svetu ni bilo govora. Svet agencije je imenoval tudi akreditacijsko komisijo (AK), ki je naslednica Kaša. Njena naloga je oblikovanje mnenja o primernosti kandidatov za člane nadzornih organov ... Rada bi opozorila, da AK ni Kas. Svet agencije je na podlagi zakonskih določb imenoval sedemčlansko akreditacijsko komisijo, njena sestava ni enaka sestavi Kaša. AK deluje malo drugače, kot je deloval Kas. Njena vloga je ovrednotiti kandidate in predlagati najprimernejše kandidate glede na potrebe sestave nadzornega sveta družbe. Zakon izrecno govori o tem, da je AK posvetovalno telo, zato je sedaj povsem jasna njihova vloga. Glede na to, da je AK sestavljen iz strokovnjakov različnih profilov, verjamem, da nam bo njihov strokovni prispevek v veliko pomoč pri iskanju najprimernejših strokovnih ljudi, ki bodo profesionalno in odgovorno opravljali funkcijo nadzora. Agencija pa ne bo obvezana predlagati imena iz tega nabora, ampak bo lahko izbrala tudi kakšnega drugega kandidata? AK je posvetovalno telo, zato smo jasno zapisali, da agencija ni povsem vezana na njihove dokončne predloge, vezana pa je na predlog glede vrednotenja kandidatov - akreditacijo. Če agencija nominacij AK pogosto ne bi upoštevala, obstoj te komisije ne bi bil več smiseln. To se ne bo zgodilo. Mi želimo imeti ta organ, saj nas bo razbremenil naših nalog, poleg tega bo opravil strokovno predhodno vrednotenje. Akreditacijska komisija je vlogo presoje kandidatov prevzela pri kandidatih za nadzorni svet Kapitalske družbe (Kad), kjer je po zakonu predlagatelj vlada in ne agencija. Pa vendar ste si tukaj vzeli pravico, da ste ministrstvu za finance predlagali ali, kot ste sami rekli, sugerirali le tri namesto sedem kandidatov, ki jih je nominiral AK. Se vam ne zdi, da s takšnim ravnanjem tej komisiji že na začetku jemljete kredibilnost? V konkretnem primeru je vlada tista, ki poda predlog za člane nadzornega sveta KAD, zato se agencija v sam postopek ni vključevala s svojimi odločitvami. Če pa smo le izrazili svoje želje, verjamem, da nismo s tem ničesar kršili. Kandidati, ki smo jih predlagali, so bili akreditirani. Ocenjujemo namreč, da bi bilo primerno, daje vsaj eden od kandidatov v tem nadzornem svetu iz naše agencije, saj je Kad specifična družba, s katero bomo morali skupaj upravljati strateške naložbe. Oprostite, ampak v tem primeru po zakonu niste bili predlagatelj vi, ampak vlada, zato bi bilo smiselno, da bi šli vsi ti predlogi na vlado in bi ona naredila izbor. Podatki o nominiranih kandidatih so bili posredovani vladi. Ampak šele po tem, ko vas je ministrstvo k temu naknadno pozvalo. Mi smo jim informacijo o kandidatih skupaj s formalno določitvijo AK poslali nemudoma, vso preostalo dokumentacijo pa na njihovo prošnjo. Vedeti je treba, da gre pri vrednotenju tudi za zaupne podatke, ki jih ne smemo posredovati vsakemu. Vendar vlada na koncu predstavnika agencije Venčeslava Radija ni predlagala za nadzorni svet Kada. Bo agencija v vlogi skupščine potrdila predlagane tri člane, torej Branka Tomažiča, Romana Dobnikarja in Klemna Ferjančiča? O tem bo odločal svet agencije na predlog uprave, v skladu s postopkom, ki ga predvideva zakon o upravljanju kapitalskih naložb. Kako ste se o pristojnostih dogovorili glede upravljanja z naložbami Kada in Soda? Omenili ste, da zakon po vašem mnenju tukaj ni najbolj natančen in da Kad želi, da na skupščinah glasujete po njegovih navodilih. Zdi se, da s tem niste najbolj zadovoljni. Ne gre za moje zadovoljstvo. Jaz sem pravnica in mi je pomembno, kaj je zakonsko predvideno. Dejansko gre za vsebinske nejasnosti: po eni strani s strateškimi naložbami upravlja agencija, torej tudi s strateškimi naložbami, ki so v portfelju Kada, zato je dokaj nelogično, da agencija z naložbami, ki so v državni lasti, upravlja na en način, z naložbami, ki so Kadove, pa naj bi po navodilu Kada. Če izhajamo iz tega, da smo upravljavci strateških naložb, verjamemo, da nam zakon daje pooblastilo za odločanje o teh naložbah. Pri teh naložbah bomo namreč vezani na strategijo glede upravljanja, hkrati pa bomo na skupščinah odločali po navodilu Kada. Hočete reči, da bi se lahko zgodilo, da bi agencija v strateškem podjetju, kjer sta solastnika Kad ali Sod, morala glasovati v nasprotju s stališči, ki jih zagovarja država v tej družbi? Saj bosta navsezadnje tudi Kad in Sod morala upoštevati smernice te strategije. Mislim, da nasprotij ne bi smelo biti, doslej smo se vedno usklajevali in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Strategija, ki naj bi določila strateške naložbe, se bo šele začela pripravljati, ko boste dobili sektorske politike, pa vendar me zanima, katere naložbe bi vi uvrstili na seznam strateških? ■ Agencija je ministrstva že zaprosila za sektorske politike in po naših pričakovanjih bi lahko že maja ali junija pripravili prvi osnutek. Po mojem mnenju so strateške vse naložbe, kjer obstajajo določeni nacionalni interesi, sem sodijo naložbe s področja logistike, energetike, finančnega sektorja, verjetno tudi določene gospodarske družbe, kjer pa utegnemo zasledovati zgolj gospodarske interese. Verjamem, da bomo na koncu ugotovili, da med 102 naložbama, ki ju upravljamo sedaj, niso vse strateške, ampak je takih le 20 do 30. Druge naložbe bi utegnile biti tiste, ki bi jih bilo smiselno obdržati zaradi donosa ali drugih interesov, in tretja skupina so naložbe, za katere ni potrebe, da so v državni lasti - ker ima država zanemarljiv lastniški delež, so nedonosne, ne obstaja interes, da jih obdržimo. Te naložbe bi bilo primerno ob pravem času in po pravi ceni prodati. Z agencijo naj bi se izboljšala tudi učinkovitost upravljanja kapitalskih naložb. Ali ste že izdelali tudi merila za merjenje uspešnosti teh družb in kakšna naj bi bila pričakovana donosnost teh naložb? Znova se moram zateči k strategiji, na podlagi katere bomo sprejeli letni načrt in v njem bomo točno opredelili, katere cilje nameravamo v tekočem letu izpolniti. Glede pričakovanih rezultatov poslovanja lahko povem, da bomo pri tem upoštevali primerljive kriterije uspešnosti družb v dragih evropskih državah. Nekaj zapletov je nastalo z merili za plačila nadzornim organom družb. Vi ste razglasili, da vladna uredba ne velja več, vlada pa je z uredbo oziroma kasneje s priporočilom podaljšala t. i. krizni režim plačil. Katera merila torej zdaj veljajo in kakšna so? V skladu s smernicami OECD je naloga agencije ne le zastopati pravice delničarja, ampak tudi nadgrajevati sistem korporativnega upravljanja. Sem sodi tudi izbira strokovnih nadzornikov, ki pa morajo biti primerno nagrajeni. Zato smo pripravili merila za njihovo nagrajevanje, in to na podlagi sprejetega kodeksa. Prejemki nadzornikov bodo v prihodnje sestavljeni iz plačila za opravljanje funkcije, sejnin in iz stroškov, pri določanju višine plačila pa bomo upoštevali obseg in zahtevnost nalog članov nadzornega sveta, velikost in kompleksnost družbe ter njen finančni položaj. Torej uravnilovke ne bo več? Za uspešno poslovanje družb je zelo pomemben strokovni nadzor, zato smo v sprejetih merilih zapisali, kakšna naj bi bila priporočena razmerja, o konkretnih številkah pa ni mogoče govoriti. Napovedali ste, da boste nove kandidate menda zbirali prek splošnega razpisa, in ne več za konkretno družbo, imena pa bo lahko predlagala tudi uprava agencije, AK, možno pa jih bo iskati tudi med imetniki certifikata združenja nadzornikov ali prek zunanje agencije. Zakaj nov pristop? Menimo, da je to izboljšava, na kar nas je opozoril tudi pretekli Kas. V tujini se strokovnjake povabi v nadzorni organ družbe, saj se običajno takšni ljudje ne bodo prijavljali na javne razpise. Zato smo razširili naborne poti. Mislim, da bomo še ta mesec objavili javni poziv strokovnjakom, ki želijo opravljati nadzorno nalogo v državnih podjetjih. Želimo pridobiti nabor čim več ljudi, zato da bomo, potem ko se bo pojavila potreba po novem kadrovanju v nadzorne svete, že imeli nabor teh kandidatov. Verjamemo, da bomo tako pridobili večje strokovnjake. Po novem bodo člani nadzornih svetov morali imeti vsaj 10 let strokovnih izkušenj, torej teoretično ne bodo mogli biti mlajši od 34 ali 35 let. Tako je. Strokovnjaki akreditacijske komisije ocenjujejo, daje treba imeti določene izkušnje za opravljanje tako pomembne funkcije, sicer pa je taka praksa tudi v tujini. Štejemo, da mora biti nadzornik izdelan človek z določenimi izkušnjami in znanjem. Zato menim, da bomo obstoječi sistem nadgradili in ga tudi izboljšali, vse s ciljem vplivati na izboljšanje nadzora in posledično doseganje boljših poslovnih rezultatov za družbe v državni lasti. Agencija ima poleg tričlanske uprave še devet ljudi, ki jih je prezaposlila z ministrstev, zdaj iščete enajst novih zunanjih kadrov. Ustanovitev agencije naj bi bila tiskalno nevtralna, zato me zanima, ali imate za te nove zaposlitve soglasje finančnega ministrstva? Zakon nas zavezuje, da moramo sprejeti ljudi, ki so se na ministrstvih ukvarjali z upravljanjem naložb. Na podlagi našega poročila nam je vlada odobrila li dodatnih zaposlitev, sočasno pa je sorazmerno znižala kadrovske načrte posameznih ministrstev, kar pomeni, da ne bo posebnih proračunskih obremenitev. Ste ljudem ob prezaposlitvi z ministrstev res ponujali višje plačne razrede? Ti plačilni razredi so primerljivi s plačnimi razredi na ministrstvih. Tudi pri razpisu smo bili zelo zmerni, a V tujini se strokovnjake povabi v nadzorni organ družbe, saj se običajno takšni ljudje ne bodo prijavljali na javne razpise. Zato smo razširili naborne poti. Mislim, da bomo še ta mesec objavili javni poziv strokovnjakom, ki želijo opravljati nadzorno nalogo v državnih podjetjih. Želimo pridobiti nabor čim več ljudi, zato da bomo, potem bo nastala potreba po novem kadrovanju v nadzorne svete, že imeli nabor teh kandidatov.

Medij: Delo - Sobotna priloga
Avtorji: Grgič Maja
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga
Datum: 22. 01. 2011 
Stran: 5