NLB naj bi zaradi tega izgubila zaupanje v Topiča. A s tako utemeljitvijo sta (ne)hote senco dvoma vrgla tudi na strokovno delo Gorazda Podbevška. Ta je namreč v istem letu kot Topič nadzoroval delo uprave Begrada in prav tako za svoje delo ni prejel razrešnice. Po zakonu o gospodarskih družbah delničarjem sicer ni treba pojasniti, zakaj želijo katerega od nadzornikov predčasno odpoklicati s funkcije. Zakaj sta to storila Medja in Kremser, ni jasno. A v poslovnih krogih se že zastavlja vprašanje, ali Medja na plečih Topiča nemara ne ruši svojega predsednika nadzornega sveta. »Jaz ne potrebujem njunega (Medjevega in Kremserjevega, op. p.) zaupanja. Nujno pa onadva potrebujeta moje. Iz nadzornega sveta NLB ne nameravam odstopiti, razreši me lahko le Slovenski državni holding, ki upravlja državno naložbo v NLB,« nam je povedal Podbevšek. Razloge NLB za odpoklic Topiča iz Trima je ocenil kot »zelo nenavadne«. »Če posameznik ne dobi razrešnice v eni gospodarski družbi, to še ne pomeni, da mora sedaj odstopiti ali biti razrešen tudi iz vseh drugih nadzornih svetov,« je še pojasnil. Na vprašanje, ali pri celotni zadevi ne gre za poskus destabilizacije Podbevška, v NLB odgovarjajo, da gre za špekulativna sklepanja in insinuacije, ki da so škodljiva za banko. Ob tem se še izgovarjajo, da Podbevšek Begrada ni nadziral v enakem obdobju kot Topič. A ta argument je na trhlih nogah, saj sta predlog za Topičev odpoklic uradno utemeljila le z nepodelitvijo razrešnice. Svojo odločitev zdaj, ko sta si očitno nakopala precejšnjo Podbevškovo jezo, opravičujeta s tem, da sta Topičev odpoklic predlagala tudi zaradi »drugih elementov«. Katerih, nam v NLB niso pojasnili. x

Medij: Dnevnik
Avtorji: Polanič Matjaž
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 04. 12. 2014 
Stran: 9