Tudi vlada J. Janše je izvajala to zakonodajo, čeprav je šlo za prikrito goljufijo zaposlenih. Pahorjev minister dr. F. Križanič je še oktobra 2012 poskušal znova uvesti »odlog« plačevanja prispevkov po zakonu, a je US preprečilo to nezaslišano goljufijo. Politiki so z zakonom »pomagali« podjetjem ali lastnikom, in to z zasluženim denarjem zaposlenih, ne da bi delavce sploh vprašali, se z njimi dogovorili, in delavci so ostali ogoljufani. »S tujo roko gade loviti zna vsakdo!« V Italiji in Avstriji tako ravnanje država hitro sankcionira in temeljito zatira. Povsem je očitno, da pri nas oblast lastnino delavcev zelo slabo varuje z zakoni, še manj z ukrepi. Lastninske pravice delavcev, zaposlenih, so bile podobno teptane pri privatizaciji družbene - »delavske« - lastnine, to je bil naš partijski svetovni unikum in nam v večni ponos? Odločili pa smo se za samostojno Slovenijo, čemur je sledila »privatizacija z » bvpass podjetji«, z »brezvrednimi« certifikati, le da so nekateri z njimi zelo obogateli. V času premierja mag. A. Ropa je bilo napisane največ zakonodaje o prevzemih podjetij, nato so menedžerji s krediti »kupovali podjetja,« kredite pa je plačevalo kar »kupljeno« podjetje, kot da menedžerjem in njihovim nadzornikom ni po zakonu o gospodarskih družbah prva in največja skrb razvoj podjetja, ne pa njihovo bogatenje na račun razvoja gospodarske družbe. Nacionalni interes je torej bil, samo da je gospodarstvo »od naših«. Prefrigano in nepošteno! Sedaj pa imamo »kreditni bančni krč«, propadla izčrpana in prezadolžena podjetja, kar bomo zopet sanirali vsi davkoplačevalci. Mnogi delavci so morali po želji politike še »nevede pomagati« podjetjem iz svojega žepa in nazadnje ostali na cesti. Predsednik US dr. Ernest Petrič je pred časom dejal, da je direktor, ki ne vplačuje prispevkov za zaposlene, goljuf. Vsaka pravična normalna družba take kaznuje, izvoljena oblast poskrbi, da se pojav zatre. Očitno je pri nas že desetletja drugače, volilne obljube so eno, praksa pa drugo. Nerazumljivo in žalostno je še vedno dejstvo, da je pred leti tudi pravosodni minister A. Zalar zagovarjal mnenje, da je kaznivo dejanje storjeno že z zavestnim neplačilom prispevkov, ne pa šele potem, ko bi zaposleni ugotovili, da so bili oškodovani, da imajo torej nižjo pokojnino in podobno. Mnenja je bil tudi, da je kazenski zakonik glede možnosti pregona dovolj jasen in da ga ni treba dopolnjevati. Tako izvršna oblast. Tudi profesor prava dr. Rajko Pirnat je dejal, da dokazati namen storilca neplačnika za tožilstvo ne sme biti noben problem. Tako pravna stroka. Vrhovno državno tožilstvo pod vodstvom Barbare Brezigar pa je bilo mnenja, da kazenskega postopka proti delodajalcem - razen v izjemnih primerih - ni mogoče sprožiti. Kako naj to razumejo prizadeti in javnost, ko celo minister, politiki in strokovnjaki menijo, da je goljufe treba kaznovati, ne čakati? Kaj pa o tem meni prvi poklicani razlagalec zakonov, ki zakone tudi sprejema in zanje odgovarja, to je državni zbor? Kaj pa meni pravosodni minister dr. Senko Pličanič? Številni primeri neplačevanja prispevkov, tudi od 1. 2012 do danes, kažejo, da so lastninske ustavne pravice delavcev še vedno teptane! Kako lahko politika to pojasni in kdaj bo ustavila goljufe delavcev? Franc Mihič, Ribnica f# j Zofija Mazej Kukovit. I||!|ll|fll El* Poietj motite potrebujemo |H^HffiftfGmt-f za o novi b|iq.

Medij: Reporter
Avtorji: Mihič Franc
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 27. 05. 2013 
Stran: 53