To bi prizadelo tudi več kriznih menedžerjev in podjetnikov, ki bi se morali namesto s poslovanjem ukvarjati z dokazovanjem, da niso krivi za propad družbe. Medtem ko so poslanci v prvem branju predlog skoraj soglasno podprli, pa je kritikovpredlagane spremembe ZGD iz dneva v dan več. Gospodarski zbornici Slovenije in ministrstvu za gospodarstvo, ki opozarjata, da bi morale prepovedi temeljiti na pravnomočnih obsodbah, ter Združenju nadzornikov, kjer so predlog označili kot »neustrezen in protiustaven«, so se pridružili tudi Združenje Manager, Združenje delodajalcev Slovenije in Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), kije poslance pozvala, naj predloga ne podprejo. Kot opozarjajo v TZS, zakon ne more določati, da je nekdo avtomatično kriv zgolj, zato ker se je podjetje znašlo v insolvenčnih postopkih. Da bi sprememba zakona o gospodarskih družbah posegla v ustavno pravico do gospodarske svobode, do zasebne lastnine in do svobodne izbire poklica oziroma dejavnosti so prepričani tudi v zakonodajni pravni službi državnega zbora. »Ne čudi nas, da v prvi vrsti kritikov stojijo Združenje nadzornikov in Združenje Manager, saj s predlogom za spremembo ZGD posegamo ravno v polje, ki njihovim članom omogoča ribarjenje v kalnem,« kritikom odgovarja predsednik SLS Radovan Žerjav. »Ali je vsebina nekega zakona protiustavna ali ne, lahko odloči edino ustavno sodišče. Vsi, ki menijo, da je naš predlog za spremembo ZGD protiustaven, pa imajo pravico izraziti svoje mnenje in konec koncev zahtevati presojo ustavnosti tega zakona na ustreznem mestu,« še dodaja Žerjav, ki kritikom očita, da »v zadnjih treh letih niso prišli na dan niti z enim predlogom, kako se spopasti s perečo problematiko zlorab«. Sam namen spremembe ZGD, se pravi onemogočanje zlorab prek ustanavljanja novih podjetij, sicer podpirajo v več združenjih, čeprav je predlagana rešitev po njihovem mnenju neustrezna in protiustavna. »Posameznikom, ki so sramota za menedžerski poklic - zaradi nedoraslosti in nerazumevanje odgovornosti te funkcije ali, kar je najhuje, zavestni zlorabi položaja - je potrebno stopiti na prste. V tem smislu je namen novele zakona dobrodošel,« meni Sonja Šmuc iz Združenja Manager. »Toda v realnem svetu je neuspeh sestavni del posla. Kriminaliziranje neuspeha brez ločevanja poslovnih od nezakonitih vzrokov za težave podjetja, je nevarnost za razvoj podjetništva. Je namreč nedvoumno sporočilo države, da je pri nas dovoljeno biti podjetnik, menedžer, lastnik ali nadzornik, samo če lahko zagotoviš, da boš večno uspešen,« je glede obrnjenega dokaznega bremena kritična Šmuceva, ki meni, da bi sprejetje zakona zavrlo celo generacijo novih podjetnikov. Žerjav sicer ocenjuje, da obrnjeno dokazno gradivo ne bi predstavljalo težave, saj naj bi prav to zagotavljalo hitrost nepravdnega postopka. »Posamezniki, ki so delovali v dobro družbe z dolžno skrbnostjo ter niso bili povzročitelji stečaja ali prisilne poravnave ali nanj niso mogli imeti možnosti vpliva, bodo imeli možnost, da nemudoma predlogo vse dokaze in dejstva, na po dlagi katerih bo nepravni postopek hitro končan,« še pravijo v SLS. Toda kot opozarja Šmuceva, »se problema ne sme reševati, tako daje nekdo obtožen in sankcioniran vnaprej, 'za vsak slučaj', svojo nedolžnost pa naj dokaže kasneje«. O predlogu desetletnega izgona neuspešnih podjetnikov ter članov uprav in nadzornih svetov propadlih podjetij iz slovenskega gospodarstva bodo predvidoma že prihodnji teden odločali poslanci. Namesto da bi se začelo bolj učinkovito izvajati sedanjo zakonodajo, bodo namreč poslanci odločali o predlogu za spremembo zakona o gospodarskih družbah (predlagala ga je SLS pod vodstvom Radovana Žerjava), ki bi v enak položaj spravil neuspešne podjetnike in krizne menedžerjeter tiste, ki so podjetja namerno spravili v stečaj. Neuspešni podjetniki na zavod za zaposlovanje ali v tujino? Čeprav je SLS iz svojega dopolnjenega predloga za spremembo ZGD izključila mala podjetja, pa utegne največje posledice občutiti prav malo gospodarstvo. Člani uprav in nadzorniki velikih družb bodo namreč po ocenah poznavalcev poskušali s pomočjo odvetniških pisarn upravičiti svoja dejanja ali proti državi celo vložili odškodninske zahtevke. Na drugi strani bodo morali svoja dejanja denimo upravičevati podjetniki, ki so zaradi stečaja SCTali Vegrada tudi sami končali v insolvenčnih postopkih. Toda dokazovanje njihovega vestnega vodenja ne utegne biti tako preprosto, saj so kot podjetniki naredili napako, ko so si izbrali napačnega poslovnega partnerja, se do njega preveč izpostavili in premalo zavarovali. Ker zaradi tega ne bi mogli nadaljevati svoje podjetniške kariere, bi se morali ali prijaviti na zavod za zaposlovanje, začeti delati na črno ali pa podjetje ustanoviti v tujini in nato prek tega podjetja poslovati v Sloveniji in davke plačevati drugje. Kdo bi se po spremembi ZGD znašel pred sodniki Nekdanji člani uprave in nadzornega sveta __ Alpos Mirjan Bevc, Stojan Oštir, Branko Apat, Franc Ban Casino Ljubljana Goran Miškulin, Jana Grbec, Irena Medvešek Casino Maribor Jani Soršak, Daniel Blejc, Darja Lampret, Igor Podgrajšek Cestno podjetje Maribor Janez Škoberne, Dušan Mohorko, Mojca Zapušek Delo Revije Matej Raščan, Slavica Raščan, Jelka Sežun GPG Boris Dolamič, Darja Erceg, Miran Kovačič Infond Holding Matjaž Rutar, Branko Šibakovski, Gunter Sovič lskraemeco Slavko Vidic, Kari Rozman, Jože Mencinger, Aleksander Simon Istrabenz Igor Bavčar, Bogdan Topič, Srečko Kenda, Zoran Boškovič, Franci Strajnar, Alenka Vrhovnik Težak, Bojan Korsika, Tomaž Toplak, Damjan Mihevc, Jani«) Kosmina, Božo Predalič Loške tovarne hladilnikov Jože Stanič, Jožef Angeli, Miloš Kodre Maksima Holding Nastja Sušinski, Miroslav Golubič, Igor Omerza, Bojan Fink Merkur Bine Kordež, Blaž Pesjak, Rok Ponikvar, Matevž Slapničar, Milan Jelovčan, Goran Čelesnik, Jakob Piskernik, Antonija Pire, Uroš Zaje Mip Marko Volk, Ferdo Križman, Aleš Nanut Mura Bojan Starman, Zdenko Podleshik, Roman Ambrož, Stanislav Sobočan Nova oprema Bruno Gričar, Jožef Zadel, Filip Jelen, Alojz Gliha Novotekst Tkanina Lucijan Čermelj, Bojan Ojsteršek, Štefanija Glušič Poteza Naložbe Drago Simčič, Matej Golob Matzele Poteza Skupina Branko Drobnak, Drago Simčič, Peter Ribarič Prevent Global Renato Kranjc, Dušan Zakeršnik, Ivan Majcen, Borut Meh, Matjaž Marovt, Vladimir Billč SCT Ivan Zidar, Janez Jamnik, Aleksander Meze Stavbar gradnje Miroslav Temnik T-2 Uroš Rožič, Matevž Turk Tom Bruno Gričar, Tibor Šimonka, Jožef Zadel, Alojz Gliha Vegrad Hilda Tovšak, Boris Medved, Klemen Boštjaneič Zvon Ena Holding Simon Zdolšek, Mateja Vidnar, Mirko Krašovec, Dušan Zazijal Zvon Dva Holding Ljubo Peče, Franc Ješovnik, Štefan Špilak Op. v tabeli smo navedli le nekatere odmevnejše stečaje in prisilne poravnave ter bolj prepoznavne člane uprav in nadzornih SVetOV Vir: Aipes, GVIN, lastna dokumentacija

Medij: Dnevnik
Avtorji: Polanič Matjaž
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 14. 10. 2011 
Stran: 23