»Tožeča stranka se je v svoji zahtevi sklicevala na zakon o bančništvu in na zakon o gospodarskih družbah. Morda bo odločitev sodišča, ki je bila posledica ugotovljenih okoliščin, naletela na negativen odziv,« je domnevala Puhrova. »Pravdni postopek je specifičen, stranke v njem navajajo dejstva in dokaze. Če so označeni kot poslovna skrivnost, se lahko izključi javnost. Dejstvo je tudi, da se priloženi dokazi in listinska poročila nanašajo na komitente, katerih posli niso predmet te pravde.« Kovačič je zaznal dvoličnost v zahtevi bančne uprave, ki ji zdaj predseduje Aleš Hauc. »Po eni strani se sproža medijska gonja s polresnicami, ko pa bi se lahko pojasnile neke zadeve, postopek zapira za javnost,« je ogorčen nekdanji prvi mariborski bančnik. Neuradno se je že pred narokom izvedelo, da NKBM toži Kovačiča in bivšo članico uprave Manjo Skernišak zaradi domnevne opustitve dolžnega ravnanja pri odobravanju kreditov Stavbarju Gradnje, Gradisu Celje, Pom Investu, Celjski borzni hiši in Centru Naložbe. V zvezi z odobravanjem teh posojil poteka tudi devet sodnih sporov na delovnem sodišču. Skernišakove včeraj ni bilo na mariborsko okrožno sodišče. Po besedah njenega pooblaščenca Valterja Bogataja nekdanja bančnica še okreva po prometni nesreči, v kateri je bila udeležena pred več kot letom dni. Za Kovačiča je vlaganje odškodninskih tožb zgolj drag cirkus, s katerim uprava in nadzorni svet banke odvračata pozornost pri iskanju izgovorov za njeno nedelovanje. Po njegovih ocenah bo NKBM za sodne stroške morala odšteti 3,5 milijona evrov, od tega je samo za plačilo sodnih taks plačala 700.000 evrov. Honorar odvetniške družbe Roj s, Peljhan, Prelesnik in Partnerji, ki je včeraj v obravnavani tožbi zastopala mariborsko banko, znaša po Kovačičevih besedah kar 143.883 evrov. »Popolnoma nerazumljivo mi je, zakaj banka ne pozove zavarovalnice Allianz k plačilu odškodninskega zahtevka. Pri njej smo bili uprava in direktorji zavarovani za povrnitev povzročene poslovne škode do višine 10 milijonov evrov. Obenem pa vlaga tožbe zoper fizične osebe z ogromnimi stroški in po mojem prepričanju s praktično ničnimi možnostmi za povrnitev škode,« je bil ogorčen Kovačič. Kovačič zelo kritizira postopke, s katerimi skuša država sanirati bančni sistem. V velikost izračunane luknje, ki so jo v bančni proračun izkopali slabi krediti, namreč ne verjame. »Celotni portfelj NKBM je bil vreden 1,7 milijarde evrov, imela je 700 milijonov evrov rezervacij. Tujci, ki smo jih bogato plačali, pa so izračunali milijardo evrov izgube, kar bi pomenilo, da vsi krediti NKBM niso vredni niti evra, pri čemer so vsa zavarovanja vredna 5,3 milijarde evra. Ali obstaja osnovna matematika ali ne?« Bivšega prvega moža NKBM zanima pojasnilo, s kakšnimi diskonti so se na slabo banko prenašala še delujoča podjetja, ki redno plačujejo obresti in glavnice. »Zakaj je bilo treba najprej navrtati državne banke, luknje predstaviti, zdaj pa premoženje prenašati na družbo, ki bo to prodajala, njena uprava bo dobila visoke plače, račun pa bomo dobili davkoplačevalci?« je zaskrbljen Mariborčan, zoper katerega še zmeraj poteka kriminalistična preiskava pod vodstvom Nacionalnega preiskovalnega urada. x Prvoobtoženi Matjaž Kovačič je prepričan, da NKBM nima nobenih možnosti, da bi dobila Odškodninsko tOŽbo ZOper njega. Fotografija: Tomaž Klipšteter

Medij: Dnevnik
Avtorji: Klipšteter Tomaž
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 23. 01. 2014 
Stran: 9