Komu se bo splačala pavšalna obdavčitev

Finance.si, 15.10.2012

Komu se_bo_splačala_pavšalna_obdavčitevČeprav pavšalno obdavčenje malih podjetij zakonodajno še ni dokončno sprejeto, je dovolj znanega za začetno preračunavanje, za koga bo ugodno. Kot kaže zdaj, bo takšnih zelo malo. Predlogpavšalne obdavčitve malih podjetij je ugoden predvsem za podjetja, katerih poslovni odhodki dosegajo 70 odstotkov prihodkov ali manj, ocenjuje Damjan Ribar iz računovodskega servisa Vizija računovodstvo. Z uvedbo 20-odstotne cedularne obdavčitve je zdajšnji predlog pavšalne obdavčitve ugoden za pravne osebe kakor tudi za samostojne podjetnike. Pri pravnih osebah je treba poleg 18-odstotnega davka od dohodka upoštevati še po novem 25-odstotno obdavčitev ob morebitnem izplačilu dobička, zato bo v takšnih primerih pavšalna obdavčitev precej ugodnejša.

Za samostojne podjetnike pavšaliste bo veljala 20-odstotna cedularna obdavčitev, kar ne bo vplivalo na dohodnino, kjer je zdaj ob še drugih dohodkih podjetnika lahko obdavčitev večja. Manj skrbi pred inšpektorji Dodatna prednost vključitve v pavšalno obdavčitev je manj administracije za podjetnike in s tem manj skrbi pred inšpekcijskimi pregledi. Za pravilno odločitevbosta vsekakor potrebna natančen izračun in primerjavakončne obdavčitve podjetja v obeh primerih. Treba pa bo še počakati na nekaj pojasnil, in sicer, kakšna bo osnova za socialne prispevke samostojnih podjetnikov kakor tudi za samozaposlene lastnike enoosebnih družb. »Pojavno dostopnih podatkih ocenjujemo, da se bo pavšalna obdavčitev splačala le manjšemu številu podjetij,« napoveduje Ribar. Ugodneje za espeje Velika pomanjkljivost predloga pavšalne obdavčitve je v tem, da različno obravnava samostojne podjetnike in gospodarske družbe (d. o. o.), meni Marija Tome Muc iz računovodskega servisa Biro Bonus. Po zdajšnjem predlogu bodo gospodarske družbe neprimerno bolj obdavčene kot espeji, zato se bodo redke odločile za ta sistem. Ker samostojnim podjetnikom po tem sistemu ne bo več treba voditi poslovnih knjig, so njihov prihranek tudi stroški računovodenja (računovodskega servisa), medtem ko morajo gospodarske družbe kljub temu še vedno voditi poslovne knjige, tako da tega prihranka nimajo. Sistem pavšalne obdavčitve je torej lahko ugoden za samostojne podjetnike, ki opravljajo storitve in imajo razmeroma nizke stroške. To pa pomeni, daje napisan za tiste, ki so pravzaprav prek espeja »zaposleni« pri pogodbenem partnerju. Vemo, daje tega v praksi veliko, pravi Marija Tome Muc. »Če bi želeli, da bi sistem pavšalne obdavčitve res zaživel, bi moral biti precej bolj pregleden in preprost. S stališča gospodarstva bi bil pravilno začrtan sistem lahko pozitiven, tudi za dvig kakovosti ponujanja računovodskih storitev na splošno.« Dobro za začetnike Kot pravijo v računovodskem servisu MDS Jovanovič & Javernik, v pavšalno obdavčitev zapade približno 22.400 gospodarskih družb, torej dobra tretjina vseh družb, vendar pa tretjina od teh prikazuje izgubo. Glede na družbe z izgubo je ta obdavčitev pozitivna za državo, saj vodi v povečanje proračunskih prihodkov. Pavšalna obdavčitev bo verjetno imela pozitivne in negativne učinke. Pozitivno je to, da bo spodbudila posameznike k odpiranju lastnih podjetij, saj bodo imeli na začetku poslovne poti nekoliko nižje stroške administrativno-računovodskih opravil in prihranili bodo čas, meni Sabina Jovanovič Javernik. »Morebitne slabosti pa utegnejo biti, kot nam je znano iz dolgoletne prakse, da bodo podjetniki pred zakonsko določenim rokom oddaje zaključnih računov kampanjsko prihajali na računovodske servise, kar bo vsekakor otežilo delo teh.« Malo zavezancev Po besedah Tomaža Okorna iz računovodskega servisa Sova je predlagana pavšalna obdavčitev za del zavezancev, ki obračunavajo davek od dose bo splačala na obdavčitev hodkov iz dejavnosti, m del zavezancev, ki obračunavajo davek od dohodkov pravnih oseb, smiselna, ker jim omogoča prostovoljno vključitev v sistem in s tem davčno optimiziranje. »Je pa zelo verjetno, da se bo za ta sistem odločilo izjemno malo zavezancev, ker jim sprememba ne prinaša pričakovanj, da ne bo več treba voditi poslovnih knjig. Tudi ob vključitvi v pavšalni sistem obdavčitve bo namreč treba voditi poslovne knjige in izdelati letno poročilo za statistične namene.« Bolj za storitveno dejavnost Sistem obdavčitve po sistemu normiranih odhodkov imajo številne države in v številnih oblikah. Zdajšnji predlog se razlikuje od zrazličice, pri kateri je sodelovala tudi Zbornica računovodskih servisov (ZRS), v višini priznanih normiranih stroškov, kar je posledica želje zakonodajalca, da zajame tudi tiste, ki so že zdaj imeli možnost uveljavljanja stroškov v tej višini, pojasnjuje predsednik zbornice Aleksander Štefanac. Vsak poskus razbremenitve gospodarstva je dobrodošel, če bo seveda zaživel v praksi. Na ZRS ocenjujejo, da bo zelo malo fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, izkoristilo to možnost. Izračun namreč kaže na 30-odstotno razliko v ceni, ki pa jo dosega le malokdo v proizvodni dejavnosti. Takšen sistemje seveda dobrodošel za storitvene dejavnosti, ki v temeljunimajo visokih stroškov. Za pravne osebe je malce drugače, ker še zmeraj ostaja obveznost vodenja poslovnih knjig, kot je zapisano v zakonu o gospodarskih družbah. Prav tako bodo zavezanci, ki so ali bodo želeli ostati v sistemu DDV, zavezani k sestavi in oddaji obračunov za DDV, kar spet pomeni evidence za te potrebe. Če bi ocenili zelo na hitro, bi lahko rekli, daje ta ureditev ugodna predvsem za male samostojne podjetnike oziroma fizične osebe, ki opravljajo samo storitveno dejavnost in nimajo zaposlenih. Drugi zavezanci pa bodo v prihodnjih mesecih, ko bomo dobili končno različico zakona, začeli izračunavati, ali jim takšna ureditev sploh koristi, povzame Štefanac. • 26.371 ► podjetij v Sloveniji je imelo lani manj kot 50 tisoč evrov prihodkov od prodaje. 565 ► podjetij je bilo lani takih, da bi se jim potencialno splačala pavšalna obdavčitev pod novimi pogoji. 53.502 ► samostojna podjetnika v Sloveniji sta imela lani manj kot 50 tisoč evrov prihodkov od prodaje. 508 ► samostojnih podjetnikov je bilo takih, da bi se jim potencialno splačala pavšalna obdavčitev pod novimi pogoji. 15.000 ► evrov dobička pred davki ali več mora imeti podjetje (s 50 tisoč evrov prihodkov), da se mu splača pavšalna obdavčitev. 15.870 ► evrov davčne osnove (dobička) ali več mora imeti samostojni podjetnik (s 50 tisoč evrov prihodkov), da se mu splača pavšalna obdavčitev (ob upoštevanju zdajšnjih stopenj dohodnine in olajšav). Kako smo računali Davčni pavšal se načeloma izplača podjetjem, ki imajo pri 50 tisoč evrih prihodkov več kot 15 tisoč evrov dobička pred davki. Z manjšanjem prihodkov se niža tudi absolutna meja rentabilnosti pavšalne obdavčitve. Načelno razmerje je, da mora vsak evro prihodka prinesti 30 centov dobička pred davki, da bi se malemu podjetju splačala pavšalna obdavčitev stroškov poslovanja. Takšnih podjetij je bilo lani v Sloveniji 565. Za samostojne podjetnike je preračun bolj zapleten, saj je treba upoštevati vpliv dohodnine. Posameznik, ki ustvari 50 tisoč evrov prihodkov, mora imeti po naših izračunih 15.870 evrov osnove za dohodnino, da se mu splača sprejeti pavšalno obdavčitev. Lani je bilo takšnih posameznikov po podatkih baze GVIN le 508. Vzeli smo še dva praktična primera samostojnih podjetnikov, kiju predstavljamo v prilogi. Pri obeh gre za dejanski osebi, ki sta lani ustvarili rezultat, predstavljen v grafični prilogi. Pri izračunu smo upoštevali dohodnino, ki jo mora samostojni podjetnik zdaj plačati državi ob upoštevanju letos veljavnih dohodninskih razredov in davčnih olajšav, in koliko bi moral plačati, če bi že lahko sprejel pavšalno obdavčitev. K. L. DEJAVNOST SPLETNIH PORTALOV 7.255_ _______ Irv^ SPLAČA SE Q^ 4.425 EUR MANJ _ 2830 _____ davka bodo plačali ob pavšalni obdavčitvi Letni prihodki 47.170 . ... . v . Letni odhodki 18.500 običajna pavšalna Obdavčitev Obdavčitev Bruto dobiček Z8.670 AVTOPREVOZNIŠTVO _^~* NE SPLAČA SE ____________ '______________^ €S 2.167 EUR T_» VEČ 2.818 _ _ _ _ _ I davka bodo plačali ob pavšalni obdavčitvi Letni prihodki 46.969 običajna pavšalna Letni odhodki 36.355 obdavčitev obdavčitev Bruto dobiček io.6i. ►► •_k_ Jfv ..;?/'' «-^ P'' i V •£ T** ■ ►►

 

Medij: Finance
Avtorji: Petavs Stane,K.L.
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 15. 10. 2012 
Stran: 2