Koalicija gluha za opozorila guvernerja Banke Sovenije

Dnevnik, 28.09.2012

Koalicija gluha_za_opozorila_guvernerja_Banke_SovenijeKoalicija gluha za opozorila guvernerja Banke S ovenije Opozicija odpovedala sodelovanje pri sprejemanju zakona o "slabi banki" Jože Poglajen Ljubljana -Vladajoča koalicija pri svojih načrtih ostaja neomajna in se tudi po počitnicah ne zmeni za opozorila opozicije in strokovnjakov. V sredo je tako zavrnila vsa dopolnila opozicije k zakonu o državnem holdingu, s katerim bo vlada dobila absolutno večino (sedem od devetih mest) v nadzornem svetu holdinga, ki bo kot delniška družba upravljal več kot 10 milijard evrov vredno državno premoženje) . V sredo zvečer so poslanci koalicije za povrh še zavestno sprejeli nezakonit sklep o razrešitvi petih članov nadzornega sveta RTV Včeraj se je na seji odbora za finance, ki ga vodi poslanec SDS Andrej Šircelj, še bolj drastično ponovila zgodba o potrj evanju razvpitega Zujfa.

Koalicija je namreč povsem ignorirala opozorila guvernerja Banke SlovenijaMarkaKranjcain direktorja združenja slovenskih bank Franceta Arharja, da bi si bilo pametno vzeti še teden dni časa za temeljito razpravo o nekaterih spornih zadevah v zakonu. Na eno od teh je verjetno nehote spomnil finančni minister Janez Šušteršič, ko je trdil, da bo na podlagi zakona ustanovljeni sklad za stabilnost bank slabe terjatve bankzamenjevalzaobveznice z državnim poroštvom po realni ekonomski ceni. Kako bodo to ceno ugotavljali, je spraševal guverner BS Kranjec. Guvernerje omenil tudi prevladujoča mnenja pravnih strokovnjakov, da je ta predlog zakona o »slabi banki« v nasprotju z zakonom o bančništvu kot tudi z zakonom o gospodarskih družbah, obligacijskim zakonikom in morda tudi z ustavo. Po Kranjčevem mnenju vlada ustvarja institucijo, ki ne bo upravljala, temveč delala čisto nekaj drugega: pregledovala stanje v bankah, tudi v tistih, kj er država ni večinski lastnik. Ali kot se že dogaj a, bo vlada zahtevala podatke o deponentih banke, kar je absolutno nesprejemljivo. Kranjec je tudi posvaril pred iluzijo, da bo evropska centralna banka obveznice za slabe terjatve priznavala kot zavarovanje za posojila pri njej. Gotovina namesto obveznic bi bila boljša rešitev, pravi Kranjec, ki je tudi zavrnil ponujeno mesto za predstavnika BSvorganihupravljanjadružbe za upravljanje terjatevbank. Na upravljanje slabih terjatev se v BS nič ne spoznamo, je guvemerBSpospremil svoj dvom o strokovnosti ljudi, ki bodo to počeli v imenu države. Arharje ocenil, da vladajoča koalicija, s tem ko javno v isti koš meče bančni sistem v celoti, temu dela veliko krivico, ker so v največjih težavah državne banke. S tem znižuje zaupanje ljudi, ki imajo v naših bankah za 15 milijard evrov prihrankov, in, ko se bo ta plaz sprožil, ne bo povratka. Tudi on je prepričan, da se s tem novim zakonom ignorira zakon o bančništvu, ki jasno določa, kaj je treba storiti, če banke ne delujejo tako, kot je treba. Zapisane so tudi sankcije, vendar doslej država, kije lastnica, niposeglapo njih. Državne banke so namesto dobička pridelovale velike izgube, a se ni nič zgodilo zato, ker je vsakokratna vlada izbirala vodilne in nadzornike v bankah, česar ni nikjer na svetu. Zdaj pa hoče vzpostaviti nekakšnega bančnega superkomisarja, ki se na vse spozna. Po teh obširnih uvodnih razpravah je opozicija prosila, da se odločanje o predlogu zakona in dopolnilih, ki so jih poslanci dobili malo pred sejo, preloži za kakšen dan ali dva. Koalicijska večina v odboru s predsednikom Šircljem na čelu je to zavrnila in člani odbora iz Pozitivne Slovenije in SD so sejo protestno zapustili. Prepričani so, da predlog vzpostavlja koncentracijo absolutne ekonomske moči v rokah vlade in vzporedni pravni sistem brez javnega nadzora, z namenom privatizacije in okoriščanja posameznikov. Koalicij a j e potem - brez vreščeče visokih tonov opozicije, kot je odhod opozicije pospremila poslanka SDS Patri cija Sulin - brez razprav potrdila trideset dopolnil in tako dopolnjen zakon v celoti. Predsednik parlamenta Gregor Virant je napovedal, da bo državni zbor o njem glasoval danes. Z varovalko nad politično kadrovanje Finančni minister Šušteršič zavrača očitke o možnosti političnega kadrovanja. Včeraj je povedal, da so v predlog zakona v sredo vgradili varovalko, ki določa, da izvršni direktorji družbe za upravljanje terjatev bank ne smejo biti funkcionarji političnih strank ali člani izvršne veje oblasti. Ob tem je poudaril, da si bo zelo prizadeval, da bodo tako med izvršnimi kot neizvršnimi direktorji ljudje, ki so kaj podobnega v tujini že počeli, in pojasnil, da se z nekaterimi o tem že pogovarjajo. Na vprašanje, ali je treba predlog zakona res posredovati evropski komisiji in ali drži, da bi se lahko reševanje bančnega sistema zato zavleklo za nekaj mesecev, je Šušteršič odgovoril, da so osnutke zakona v Bruselj in na ECB že pošiljali med samo pripravo zakona ter da so nekatere pripombe tudi upoštevali. Če se bodo kakšne rešitve v prihodnje izkazale za neustrezne, pa jih bodo korigirali, id IjflHI f f V* -iiiig" i^^B I I !& -^Bmmmm Mir »B II w *^ ŠK i 'iŠLmmmmW "'"^m _ m? MImMmmm m '^Sammmmr *" mmmmmW^m^^Jl Direktor združenja bank France Arhar je finančnega ministra Sušteršiča spomnil, da je vsakokratna vlada izbirala vodilne in nadzornike v bankah, česar ni nikjer na svetu, zdaj pa hoče vzpostaviti nekakšnega bančnega superkomisarja, ki se na vse spozna.

 

Medij: Dnevnik
Avtorji: Poglajen Jože,I. D.
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: V ospredju
Datum: 28. 09. 2012 
Stran: 4