Najboljšo oceno je naša država dobila pri postavki začetek biznisa, kjer, denimo, presega podjetništvu naklonjene sile, kakor so ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Japonska in celo Avstrija, kjer je povsod ta začetna pozicija slabše ocenjena. Toda naše osrednje težave po tej analizi ostajajo znane, in to so: možnost pridobivanja posojil, uveljavljanje in spoštovanje pogodb, gradbena dovoljenja in vpis v zemljiško knjigo. Država zdaj obljublja: poenostavitev postopkov za pridobivanje finančnih sredstev, dovoljenj, informacij, še bolj okrepljen nadzor nad plačevanjem prispevkov in davkov, nadzorovano privatizacijo ter učinkovito črpanje evropskih sredstev. Tudi Gospodarska zbornica Slovenija (GZS) napoveduje v kratkem objavo Gospodarskega memoranduma GZS o prioritetah za vlado, kjer bo, kakor napovedujejo, 36 prednostnih ukrepov, ki izhajajo iz razprave na oktobrskem vrhu slovenskega gospodarstva. Proučujejo vse: od jezika do pogrebne dejavnosti Kako se z odpravo administrativnih ovir za spodbudnejše poslovno okolje trenutno spopadajo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT)? Med drugim proučujejo predpise, ki urejajo podjetje, denimo, tudi tiste, ki so zelo strogi pri uporabi slovenskega jezika. Prepovedane so tuje besede in tuje črke. MGRT: »Zaradi sodelovanja poslovnih subjektov s tujino in podjetij, ki jih tujci ustanavljajo v Sloveniji (prost pretok blaga, ljudi in storitev), ti predpisi ovirajo gospodarsko sodelovanje in razvoj ter povzročajo nejevoljo pri strankah, zato ministrstvo to zadevo proučuje.« Prejšnja vlada je že aprila letos sprejela izhodišča za zakon o pogrebni dejavnosti in upravljanju pokopališč, da bi lahko odpravili neskladnosti v lokalnih skupnostih, ki so povezane z odpravo koncesijskih omejitev in deregulacijo. Že v prvi polovici leta 2015 naj bi v slovenski pravni red z novelo ZGD-1 uvedli direktivo o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih oblik podjetij, ki med drugim uvaja posebno ureditev za mala podjetja pri pripravi računovodskih izkazov. Pri tem bo ministrstvo upoštevalo določbe direktive, prednosti in slabosti sedanjega modela računovodskega poročanja in zahteve, ki jih podjetjem nalagajo drugi zakoni. Z vprašanji smo se obrnili še na ministrstvo za javno upravo, a odgovora še nismo dočakali. Sicer pa se je MJU na včerajšnjem sestanku z Društvom Integriteta dogovoril za sodelovanje pri prenovi programa ukrepov za preprečevanje korupcije. Banke posojajo, a še vedno manj Krčenje posojil podjetjem se nadaljuje tudi letos, torej po prenosu slabih terjatev na DUTB. Obseg kreditov nefinančnim družbam se je v slovenskem bančnem sistemu s konca lanskega leta na konec avgusta znižal za več kot milijardo evrov, in sicer z 11,5 milijarde evrov na 10,47 milijarde evrov. Krčenje obsega posojil kaže, da je bil znesek zapadlih posojil višji kot vrednost novo odobrenih posojil. Na zniževanje obsega novih posojil gospodarstvu v majskem poročilu o finančni stabilnosti opozarja tudi Banka Slovenije. Podatki za prvo četrtletje letos kažejo, da več novih posojil podjetjem odobrijo banke v večinski tuji lasti, medtem ko so jih v preteklosti več odobrile velike domače banke. V NLB se je obseg kreditov gospodarstvu od konca leta skrčil s 4,29 milijarde evrov na 4,13 milijarde evrov, medtem ko podatka za konec tretjega četrtletja v banki še ne razkrivajo. Pravijo le, da so v prvih devetih mesecih leta povečali obseg kreditov gospodarstvu: »Velikim podjetjem smo letos odobrili že za 774,5 milijona evrov kreditov, 288 milijonov evrov poslov pa smo realizirali na področju srednje velikih podjetij.« Pri tem so upoštevana tako nova posojila kot podaljševanje kreditnih linij. Obseg kreditov zmanjšuje tudi druga največja slovenska banka. NKBM je ob koncu lanskega leta imela za slabe 1,83 milijarde evrov kreditov strankam, ki niso banke, do konca septembra pa se je ta vrednost znižala za 129 milijonov evrov na slabe 1,7 milijarde evrov. NKBM je manj kreditirala kot druge banke, saj se je njen tržni delež kreditov nebančnim strankam v prvih devetih mesecih letos znižal za 0,1odstotno točko na 7,4 odstotka. l________l_...______l_____________________________________ ..................................................................... _-__-_H_-HHH__________-__^^ t Zniževanje davka na dobiček ni odločilno za selitev kapitala v davčne oaze, pravijo slovenski poslovneži, bolj jih k temu sili neučinkovita država.

Medij: Delo
Avtorji: Čeh Silva,Gole Nejc
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 06. 11. 2014 
Stran: 8