Torej, če gre za lastniško povezanost (družba v večinski lasti), ali če je ena družba odvisna od druge (odvisna in obvladujoča družba), ali če so družbe koncernske družbe, ali če sta dve družbi vzajemno kapitalsko udeleženi, ali če sta družbi povezani s podjetniško pogodbo, pravi predlog zakona. S to spremembo želi MF pretrgati zdaj razširjeno slabo prakso, da so predvsem večja podjetja prijavnih naročilih kot podizvajalce prijavljala svoja hčerinska podjetja, podizvajalci, ki so dejansko izvajali javno naročilo, pa so bili posledično izključeni iz neposrednih plačil, saj so ta po zakonu obvezna le za prvi krog podizvajalcev. Katere spremembe so še predlagane? Med drugim je predlagano (povzemamo MF): ► Natančnej e se uredi vpogled neizbranega ponudnika v ponudbe tekmecev: vpogled se mu omogoči najmanj tri dni pred iztekom roka za uveljavljanje pravnega varstva. ► Vnovič se uvede možnost spremembe naročnikove odločitve o oddaji naročila, saj lahko naročnik naknadno ugotovi, daje kaj spregledal ali napačno razumel. Zoper novo odločitev lahko ponudniki uveljavljajo pravno varstvo. ► Če naročnik na podlagi postopka oddaje naročila male vrednosti in postopkazbir anj a ponudb po predhodni obj avi ne prejme nobene ali nobene primerne ponudbe, bi po novem lahko izpelj al postopek s pogaj anj i brez predhodne obj ave. Tak postopek praviloma ne bo mogoč pri izboru izvajalcaprojekta (zaradimožnih diskriminatornih pogojev), o vseh takih naročilih bo moralo biti predhodno obveščeno finančno ministrstvo. ►V evidenco ponudnikov z negativnimi referencami naj bi se po novem uvrščali ponudniki, ki naročnika zavajajo z neresničnimi izjavami ali dokazili - ne glede na to, v kateri fazi javnega naročila to stori (tudi če delo že izvaja). Sankcijaje izločitev iz javnega naročanja za tri ali pet let. ► Naročnik bi lahko po novem kljub pravnomočni odločitvi o oddaji naročila odstopil od sklenitve pogodbe, če ugotovi, da obstaja možnost, daje vsebina pogodbe posledica kaznivega dejanja, ali če so po sprejetju odločitve nastale izredne okoliščine in je sklenitev pogodbe z izbranim ponudnikom nesmiselna, ker ta ne bo mogel izpolniti pogodbenih obveznosti. ► Odpravlj ase strokovni izpit iz javnega naročanja, uveden z zadnjo novelo ZJN; za uslužbence, ki izvajajo postopke, se uvaja obvezno enodnevno izobraževanje, najmanj enkrat na dve leti. ►Določbe, ki urejajo prekrške, se uskladijo z zakonom o prekrških. Naročniku ne bi več grozila globa (po novem bo 100 tisoč evrov namesto od 50 do 350 tisoč evrov), če bi v razpisu določil ali merila za izbor, alipogojeza ugotavljanje sposobnosti, ali tehnične specifikacije v nasprotju s tem zakonom. »Naročnik načeloma ne določi diskriminatornih meril namenoma, temveč to stori nevede,« razlagajo na MF. Zakonski sveženj za večjo disciplino Spremembe ZJN sodijo v sveženj zakonskih sprememb za večjo plačilno disciplino. Ta sveženj zajema še predloga zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (uzakonil naj bi največ 60-dnevni plačilni rok, večstranski pobot obveznosti in javni register menic, protestiranih zaradi neplačila) in spremembe zakona o DDV (davčni zavezanec, ki računa ne plača v predpisanem roku, bo moral povečati svojo davčno obveznost v višini prej uveljavljenega odbitka DDV) . Vse te predloge naj bi državni zbor po potrditvi na vladi obravnaval po nujnem oziroma skrajšanem postopku. •

Medij: Finance
Avtorji: Weiss Monika
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 03. 02. 2011 
Stran: 7