Sicer po Odarjevih besedah kaj posebno novega za leto 2013 ni; zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) se ni spremenil, bilo je nekaj manjših sprememb mednarodnih računovodskih standardov (MRS) in mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP), ampak te so že običajne in niso prinesle kaj vsebinsko novega. Podobno velja za slovenske računovodske standarde. Normiranci V letu 2013 so gospodarske družbe prvič dobile možnost, da svojo davčno osnovo ugotavljajo na podlagi normiranih stroškov. Fizične osebe, Id opravljajo dejavnost, pa morajo ob spremenjenih pogojih za uveljavljanje normiranih stroškov za dohodnino od dohodkov iz dejavnosti letos prvič same pripraviti davčni obračun. Večina jih je bila prepričana, da bo obrazec za davčni obračun preprost, vendar pa davčni obračun za leto 2013 utegne biti kar velika težava, kajti v predpisanem obrazcu je 31 postavk in 20 jih teoretično lahko pride v poštev za izpolnjevanje. Vsaj prvo leto bo verjetno velik del zavezancev potreboval pomoč računovodje, ker bodo sami težko kos tej nalogi, je na seminarju Davčni obračun in letno poročilo za leto 2013 v organizaciji Zbornice računovodskih servisov povedala predavateljica Maja Bohorič iz davčno-svetovalne družbe Svilar-Bohorič & partnerji. Normirancem fizičnim osebam sicer ni treba narediti letnega poročila, saj jim tudi poslovnih knjig ni treba voditi. Obsežnost bilanc Kako obsežno letno poročilo mora posamezna družba ali samostojni podjetnik pripraviti, je odvisno od njune velikosti. Merila določa ZGD-1, za uvrstitev v posamezno velikost pa mora gospodarski subjekt izpolnjevati dve izmed treh meril, in to dve leti zapored. Torej ima leto dni časa za prehod. Razporeditev dobička ZGD-1 določa, za kakšne namene mora gospodarska družba čisti dobiček tekočega poslovnega leta uporabiti že pri sestavi bilance stanja za to poslovno leto. Razporediti oziroma uporabiti gaje treba najprej za kritje morebitne prenesene izgube (hkrati vbilanci stanja ne morete izkazati čistega dobička in prenesene izgube), nato za oblikovanje zakonskih rezerv, za rezerve za lastne deleže in za statutarne rezerve. Delniške družbe pa lahko, pod določenimi pogoji, že za tekoče leto uporabijo del čistega dobička tudi za druge rezerve iz dobička. Pokrivanje izgube Viri za pokrivanje izgube so lahko dobiček poslovnega leta ali prejšnji dobički in rezerve, tako kapitalske rezerve kot tudi rezerve iz dobička. Kapitalske rezerve se v d. o. o. redkeje pojavljajo, ponavadi imajo v d. o. o. kapitalske rezerve iz odprave splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala in kapitalske rezerve na podlagi naknadnih vplačil družbenikov - ta vplačila so pogosto ustreznejša rešitev povečevanja kapitala družbe, kot pa bi bilo povečanje osnovnega kapitala, saj je za povečevanje tega treba spremeniti statut družbe in registrirati to na sodišču, medtem ko za naknadna vplačila družbenikov tega ni. Nasvet Če zaradi potrebe po dodatnem financiranju družbeniki za daljše obdobje vlagajo svoja sredstva v družbo, je to bolje narediti v obliki povečanja kapitala kot pa prek posojila, svetuje Maja Bohorič. Bilanca družbe bo namreč veliko »lepša«, saj finančna slika podjetja kaže nabolj zdravo podjetje. Novost Pri letošnjih novostih pri davčnem obračunu Bohoričeva poudarja omejitve pri pokrivanju davčne izgube (tako pri davku od dohodkov pravnih oseb kot tudi pri obračunu akontacije dohodnine od dohodkov iz dejavnosti). Davčno izgubo lahko namreč pokrivamo le do 50 odstotkov davčne osnove, in ne več v višini celotne davčne osnove kot prejšnja leta. Potrjevanje bilance Kar zadeva sprejemanje oziroma potrjevanje letnih poročil d. o. o., v praksi računovodje (zlasti v računovodskih servisih) pogosto nimajo informacije, ali so letno poročilo pred oddajo na AJPE S sprejeli (potrdili) družbeniki - za to je sicer odgovoren direktor družbe. Letno poročilo morajo pred oddajo zajavno objavo namreč sprejeti družbeniki (na skupščini družbenikov ali vknjigi sklepov, kadar gre za enoosebno družbo). Povprečno število Čisti prihodki od Vrednost aktir_9iw i n/i-cnil_-kl9hlm zaposlenihv prodaje ne prese- venepresega UrtVUlUlZgUIJUlcUlKU poslovnemletune gajo(vmioEUR) (vmioEUR) pokrivamo le do 50 presega OdStOtkOV daVČne OSnO- Mikro družba 10 2 2 ve, in ne več v višini Maia družba so 8,8 4,4 CelOtne daVČne OSnOVe Srednjadružba 250 35 17,5 kOt piejŠnja leta. Družba.kinimikro, Velikadružba "fa ali srednja, ■ Maja Bohorič iz družbe banke, zavarovalni * ce.borza... Svilar-Bohorič & partnerji Op.: razvrstitev družb po 55. členu zakona o gospodarskih družbah ZGD-1

Medij: Finance
Avtorji: Petavs Stane
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 28. 01. 2014 
Stran: 18