Dnevnik, 14.03.2013
Korporativno upravljanje K vložitvi morebitnih tožb zavezana banka, ne država Katja Svenšek Država se je v pogodbi s KBC zgolj v svojem imenu zavezala, da ne bo preganjala Belgijcev v NLB. Če bi vodstvo banke ugotovilo oškodovanje, pa je to zavezano k vložitvi tožb, dogovor med državo in KBC komentirajo pravniki. »Nihče ne more člana nadzornega sveta ali uprave razbremeniti odgovornosti, ki jo je ta imel ali jo ima do družbe, lahko pa se en delničar drugemu zgolj v svojem imenu zaveže, da zoper njegove ljudi v organih družbe ne bo sprožal sodnih postopkov« Tako je pogodbeno določilo med Republiko Slovenijo in belgijsko KBC, v katerem se je prva zavezala, da zoper predstavnike KBC v vodstvenih organih NLB ne bo vlagala tožb, komentiral strokovnjak za korporativno pravo, ki je želel ostati neimenovan.
Kot smo poročali včeraj, se je država v dogovoru s KBC, po katerem bo država od KBC za vsega 2,8 milijona evrov prevzela 22-odstotni lastniški delež NLB, zavezala, da ne bo vlagala nobenih odškodninskih tožb ali kazenskih ovadb proti članom nadzornega sveta in uprave NLB iz vrst KBC. Morebitni ukrepi bi bili dovoljeni zgolj po zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki, kot je znano, zastaralne roke za kazniva dejanja članov uprav in nadzornih svetov močno podaljšuje. Da v skladu z omenjenim zakonom belgijski predstavniki v NLB niso razbremenjeni odgovornosti, je včeraj opozoril tudi državni sekretar na finančnem ministrstvu Andrej Sircelj. Primera, ko bi se dva delničarja zavezala, da so določeni člani uprave in nadzornega sveta izvzeti odškodninske odgovornosti, pravni strokovnjaki, s katerimi smo govorili, sicer še niso zasledili. »Če niso oškodovali družbe, jih tako in tako ni mogoče preganjati, če so jo, pa je uprava družbe zakonsko zavezana k vložitvi odškodninskih tožb,« pojasnjujejo in dodajajo, da se NLB z zavezo države, da podeli Belgijcem imuniteto, zagotovo ni odrekla odškodninskim zahtevkom. Del določila, ki pravi, da dogovor med državo in KBC ne velja, če so predstavniki KBC kršili kazensko zakonodajo, pa so označili za nesmisel. »Da bi nekoga izvzeli iz kazenske odgovornosti, bi bil pa čisti absurd.« Zakon o gospodarskih družbah sicer določa, da so »člani organa vodenja ali nadzora solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti«. Skoraj povsem enako določilo je zapisano tudi v zakonu o bančništvu, tako da dejansko ni povsem jasno, kaj je KBC z zavezo države sploh pridobila. In kaj bi se zgodilo, če bi NLB odškodninsko tožila zgolj »slovenske« člane uprav in nadzornih svetov? »Obligacijski zakonik jasno določa, kaj je solidarna odgovornost, in to pomeni, da vsi odgovarjajo za vse. Morebitni član uprave ali nadzornega sveta, ki bi bil obtožen, bi torej lahko imel regresni zahtevek do preostalih članov,« je pojasnil eden od sogovornikov. Spomnimo, da so prav predstavniki KBC zadnjih pet let skrbeli za slabe naložbe NLB, imeli od vstopa v NLB leta 2003 vseskozi enega do dva predstavnika v upravi, kot predstavniki nadzornega sveta NLB pa vedno možnost veta. A to ni prvi primer, ko je ministrstvo za finance med belgijskimi in slovenskimi predstavniki v vodstvu NLB potegnilo jasno ločnico. Že na lanskoletni junijski skupščini NLB bi morali brez razrešnice ostati zgolj »domači« bančniki, a so zgolj zaradi »neposlušnosti« takratnega člana AUKN Marka Goloba brez razrešnice ostali vsi člani uprave. Decembra je sledila zahteva države, da skupščina dvema slovenskima članoma uprave izreče nezaupnico, ker da sta soodgovorna za slabe rezultate NLB, medtem ko je bil belgijski član tudi tokrat izvzet. x Andrej Sircelj, državni sekretar na ministrstvu za finance. Fotografija: Bojan Velikonja/dokumentacija Dnevnika
Medij: Dnevnik
Avtorji: Svenšek Katja
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 14. 03. 2013
Stran: 10