Tako imenovani Lahovnikov zakon, ki višino plač v državnih podjetjih omejuje, pa očitno ni edini predpis, ki so ga v Banki Slovenije pri tem kršili. Vsaj ko gre za plače članov uprave Factor banke v postopku likvidacije. Banka Slovenije: Omejitve ne veljajo Kot smo razkrili minuli teden, je Banka Slovenije izrednima upravama Probanke in Factor banke določila plačo v višini 15.000 evrov za predsednika uprave in 12.500 evrov za člane uprav. Ne le da je skrivala podatke o višini prejemkov, čeprav je bil denar za likvidacijo teh dveh bank zagotovljen iz javnih sredstev. Določila jim je celo plače, ki so nekaj tisočakov višje od plač, ki jih prejemata upravi dveh največjih bank v državi, torej NLB in NKBM. Tako imenovani Lahovnikov zakon nadzornim svetom družb v državni lasti prepoveduje sklepanje pogodb o zaposlitvi, v katerih prejemki ne bi bili omejeni na največ petkratnik povprečne bruto plače v družbi. Ker sta Probanka in Factor banka v likvidaciji, funkcijo nadzornega sveta v njiju opravlja Banka Slovenije, kjer pa so prepričani, da za izredni upravi bank zakonske omejitve glede višine plač ne veljajo. Zakon o bančništvu je namreč z lanskoletno spremembo določil, da izvaja Banka Slovenije, ko mora izredno ukrepati, funkcijo skupščine in nadzornega sveta v skladu z zakonom o Banki Slovenije in da ima torej širša pooblastila, kot jih drugim nadzornim svetom daje zakon o gospodarskih družbah. Toda edini zakon, ki določa prejemke uprav družb v večinski lasti države, je Lahovnikov zakon. Izjema so le prejemki vodstva tako imenovane slabe banke, vendar je zakonodajalec to izjemo vnesel v posebni zakon. Da problem obstaja, priznavajo tudi na gospodarskem ministrstvu. To bo zato za prihodnji teden sklicalo sestanek, na katerem bodo razjasnili problem s plačami izrednih uprav bank, ki je nastal po tistem, ko je država sredi decembra postala stoodstotna lastnica Factor banke in Probanke. V Banki Slovenije se izgovarjajo, da v času podpisa pogodb z izrednima upravama, 6. septembra lani, Probanka in Factor banka še nista bili v državni lasti, a ob tem velja poudariti, da je Jazbec, ki je ukrep izrekel, vedel, da bosta banki prešli v državno last. To je bilo namreč jasno že ob začetku postopka likvidacije. Ministrstvo za gospodarstvo mora v primeru kršitev, to je ob podpisu sporne pogodbe ali če nadzorni svet pogodbe ne posreduje ministrstvu, izreči globo, ki znaša od 4000 do 5000 evrov. V Banki Slovenije menijo, da razlogov za izrek prekrška ni, »tudi če bi zakon ob dokapitalizaciji dejansko veljal tudi za prejemke članov izrednih uprav«, saj so pogodbe podpisovali, ko banki še nista bili v državni lasti. Nadaljevanje na strani 3 » 15.000 evrov za predsednika uprave in 12.500 evrov za člane uprav je plača, ki jo je izrednima upravama Probanke in Factor banke določila Banka Slovenije.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Unknown
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Naslovna stran
Datum: 08. 01. 2014 
Stran: 1