Kljub temu pa se porajajo dvomi o smiselnosti in razlogih za poroko teh podjetij. LUKAjAKŠE Pri projektu je, strogo formalno gledano, Mobitel v podrejenem položaju, ker je Telekom pač njegov stoodstotni lastnik, kot tak pa odloča o obliki organiziranosti hčerinske družbe. Telekomovo prevlado je videti tudi v vodstvu Mobitela, ki ima enotirni sistem vodenja, saj vsi člani uprave Telekoma, razen predstavnice zaposlenih, sedijo v upravnem odboru, predseduje pa mu predsednik uprave Telekoma Ivica Kranjčevič. Ne glede na to so nas poznavalci opozorili, da Telekom danes upravljajo nekdanji Mobitelovi vodilni kadri, ki imajo dobre odnose z glavnimi direktorji, kar potrjuje tudi njihova molčečnost o projektu Orion. Pridružitev Na Telekomu sicer pravijo, da projekt ves čas vodijo kot združevanje dveh enakovrednih in primerljivo velikih sistemov, pri njegovi pripravi pa so sodelovali predstavniki obeh družb in zaposlenih. Toda postavlja se vprašanje, kako se ta enakopravnost kaže v dejstvu, da bo združitev formalnopravno izpeljana kot poenostavljena pripojitev, kar po zakonu o gospodarskih družbah pomeni, da za veljavnost pogodbe o pripojitvi ni potrebno soglasje skupščine prevzemne družbe. O združevanju torej predvidoma ne bodo odločali delničarji oziroma lastniki Telekoma na skupščini, zato je precej pomembna soglasna podpora nadzornikov kot predstavnikov lastnikov. Kot so nam pojasnili na Telekomu, se za tovrstno združevanje zavzemajo, ker je najbolj enostavno in najcenejše; skupščina naj bi bila sklicana le, če bodo potrebne spremembe statuta. Toda v tej preprostosti se skrivajo pomembne podrobnosti, denimo, da tako ni treba opraviti cenitev obeh podjetij, ki bi po splošno razširjenem mnenju razkrili marsikatero neprijetnost. Vendar o tem nekoliko pozneje. Zanimalo nas je tudi, kako na združitev gleda agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki ima v lasti nekaj več kot 52 odstotkov delnic Telekoma. Odgovorili so nam, da bodo »nemudoma po prejetju zakonsko predvidene dokumentacije zadevo proučili in kot delničar na skupščini Telekoma v smislu določila 585. člena ZGD o tem tudi odločali«. Ko smo pri agenciji zatem poizvedovali, kdaj bo skupščina delničarjev, so nam predlagali, naj se za to informacijo obrnemo na Telekom, ker je oni nimajo. Najbrž zato, ker skupščine ne bo. Razlogi za Prvi nadzornik Telekoma Tomaž Berginc je po seji dejal: »V nadzornem svetu soglasno stojimo za pripravljenim elaboratom združitve in podpiramo upravo ter zaposlene v naslednjih korakih združevanja. Zavedamo se zahtevnosti in občutljivosti procesa, ki ju najbolj občutijo prav zaposleni. Hkrati pa gospodarske in tržne okoliščine vse bolj potrjujejo, da gremo v smer, ki bo omogočala skupini izpolnjevati dolgoročne tržne cilje in izkoristiti vse možne sinergije na področjih telekomunikacij, informatike ter medijev.« V senci združitve dveh največjih slovenskih telekomunikacijskih podjetij bodo pod matično podjetje prišle še družbe Planet 9, ki za Siol, Mobitel in Telekom pripravlja zabavne in informativne večpredstavnostne vsebine ter internetne in mobilne telekomunikacijske storitve, Najdi. si, ki bo poslej nosilec multimedijskega razvoja v podjetju, in zdravi del družbe GVO. Seveda nas je bolj podrobno zanimalo, kakšni razlogi in utemeljitve so zapisani v elaboratu projekta Orion, na kar smo iz Telekoma dobili tole pojasnilo: »Tudi v tujini potekajo take integracije oziroma so že končane, če omenimo samo Nemčijo, Francijo, Veliko Britanijo in Avstrijo. Največji izziv je stroškovna optimizacija, ki temelji predvsem na konsolidaciji. Dolgoročno bodo namreč verjetno preživeli le konsolidirani operaterji, ki stroškovno učinkovitost črpajo iz ekonomij obsega in ekonomij povezanosti, ki so posledica ponudbe palete storitev na enotnem omrežju.« Tako je denimo združitev švicarskega fiksnega in mobilnega operaterja v zelo kratkem času imela ugodne finančne učinke. Na vprašanji, kakšni bodo finančni učinki projekta Orion in kdaj bodo vidni, pa so odgovorili, da že v tem poslovnem letu, še bolj pa v prihodnjih. »Vrednostno bodo učinki zelo veliki,« trdijo na Telekomu. Pomisleki Kot smo navedli zgoraj, bi cenitev Zaposleni na Mobitelu se bojijo, da bo znižanje njihovih plač glavni sinergijski učinek združitve. FOTO JURE ERŽEN obeh podjetij razkrila marsikatero neprijetnost, vendar so nas na Telekomu opozorili, da so na neprijetna vprašanja že odgovorili in da le nekaj mesecev pred združitvijo - ciljni datum je i. julij - ni čas za pogrevanje starih zgodb. Velja omeniti, da se družbi združujeta že več let, vendar so se temu do zdaj izogibali enkrat v eni, drugič v drugi. Zdajšnje združevanje poteka, odkar je vodenje Telekoma prevzel Kranjčevič, vse odtlej pa se projekta Orion drži dediščina vlaganja v makedonskega operaterja One in kosovskega Ipko. Zaradi teh je moral menda Telekom v računovodskih listinah izkazati 190 milijonov evrov slabitev. S pripojitvijo Mobitela naj b i prikrili pridelano luknjo in s tem obremenili precej bolj zdrav Mobitel. Vse te navedbe so na Telekomu večkrat demantirali, češ da so se o združevanju in konsolidaciji pogovarjali že pred omenjenima naložbama. Vseeno pa je zanimivo, da je skrbni tehnični pregled pri nakupu makedonskega operaterja opravilo podjetje Vafer, katerega direktor in solastnik je bil takrat Kranjčevič. Iz podjetja je uradno izstopil, ko je postal prvi mož Telekoma. Drugi pomislek se nanaša na regulativo. Kritiki namreč opozarjajo, da nihče ni opredelil, kakšne omejitve bi združenemu podjetju lahko naložila agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek). Na Apeku pravijo, da se bodo po zakonu vse obveznosti Mobitela prenesle na Telekom. Teoretično je sicer možno, da bo združeno podjetje podvrženo kakšni dodatni regulativi, vendar se to gotovo ne bo zgodilo kmalu, kajti kot so nam pojasnili na Apeku, analize trga, na podlagi katerih se odločajo za ukrepe, opravljajo vsaki dve leti. Na Telekomu pa zatrjujejo, da sta obe podjetji že danes regulirani, kar se sicer vidi tudi iz številnih tožb proti njima zaradi prevladujočega položaja. Bolj bi zgodbo o združevanju lahko zagrenil urad oziroma po novem agencija za varstvo konkurence, saj denimo na intemetni trg ne gleda po različnih platformah tako kot Apek, ampak je v njihovih očeh to en trg. S pripojitvijo Mobitela bo Telekom še povečal delež na njem, zato bo UVK po mnenju prejšnjega direktorja Janija Sorska nanj zelo pozoren. Najprej pa bi po njegovem obe podjetji morali plačati globe, ki jima jih je naložil njegov urad, oziroma bi te stroške pri združevanju morali vsaj upoštevati. S Telekoma so nam sicer sporočili, da pri združevanju ne pričakujejo nobenih formalnih težav. Tretji pomislek glede načrtovane spojitve se, po mnenju nekaterih naših sogovornikov, skriva v dejstvu, da ni nikjer pojasnjeno, katere skupne produkte oziroma sto-,. ritve bodo ponudili na trgu. Resda veliko govorijo o tako imenovanih konvergenčnih storitvah med fiksno in mobilno telefonijo, toda bolj malo o konkretnih načrtih. V ospredju so le prihranki pri masi za direktorske plače, enotnih bilancah in združevanju služb. Boljše poslovne rezultate naj bi torej pretežno dosegli s postopnim zmanjševanjem števila zaposlenih. Četrta kritika, povezana s prejšnjo, pa je zadnje dni prihajala z Mobitela, in sicer zaradi Telekomove namere, da bi zaposlenim na Mobitelu za deset odstotkov znižali plače. Povzročila je precej slabe volje in hude krvi, vendar so si nazadnje premislili. Plače imajo v povprečju na Mobitelu resda višje kot na Telekomu, vendar so izpolnili letni načrt, pri krčenju stroškov so ga celo presegli, in dosegli precej boljši poslovni izid kot Telekom. Prav mogoče je, kot pravijo nekateri, da so bili na Mobitelu konec leta zelo ustvarjalni pri bilancah, vendar zaposlenih za izpolnjen letni načrt najbrž ne bi bilo smiselno kaznovati z znižanjem plače. Navsezadnje se je tudi precej špekuliralo o tem, da bi bil prihranek pri plačah zaposlenih na Mobitelu edini sinergijski učinek projekta Orion. Zdaj bo pač treba počakati na druge. luka.jakse@delo.si Združitev bo pravnoformalno izpeljana kot poenostavljena pripojitev, kar po zakonu o gospodarskih družbah pomeni, da za veljavnost pogodbe o pripojitvi ni potrebno soglasje skupščine prevzemne družbe. Dolgoročno bodo verjetno preživeli le konsolidirani operaterji, ki stroškovno učinkovitost črpajo iz ekonomij obsega in ekonomij povezanosti, ki so posledica ponudbe palete storitev na enotnem omrežju, pravijo na Telekomu, foto jože suhadolnik »Finančni učinki projekta Orion bodo vidni že v tem poslovnem letu, še bolj pa v prihodnjih,« zatrjujejo na Telekomu. Pripojitev je dobila nov zagon s prihodom Ivice Kranjčeviča na Telekom. Prej je temu podjetju svetoval pri naložbi v Makedonijo. Zoran Janko, prvi mož Mobitela, je vseskozi (modro) tiho.

Medij: Delo
Avtorji: Jakše Luka
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ozadja
Datum: 07. 02. 2011 
Stran: 13