Šele na prvi seji novega parlamenta se v skladu z načelom demokratičnosti pooblastila za izvrševanje zakonodajne oblasti prenesejo na nov državni zbor. Tako je sklenila večina ustavnih sodnikov, je na včerajšnji ustni razglasitvi odločbe povedal predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič. Parlamentarna avtonomija Državni svet se je namreč z zahtevo za presojo ustavnosti petih zakonov - spremenjena kazenski zakonik in zakon o kazenskem postopku, zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, dopolnjeni zakon o gospodarskih družbah, zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije - obrnil na ustavno sodišče, saj je bil prepričan, da že razpuščeni parlament ne more odločati o zadevah, ki niso nujne, še manj lahko o tem, kaj bo uvrščeno na dnevni red razpuščenega DZ, odloča kolegij predsednika DZ. Ustavno sodišče je zavrnilo očitek državnega sveta, da je po razpustitvi zakonodajna funkcija DZ omejena samo na sprejemanje nujnih zakonov. Vsako omejitev zakonodajne funkcije, ki je ena od treh temeljnih 'funkcij državne oblasti, bi morala ustava izrecno predvideti. Sicer pa je DZ v skladu z načelom parlamentarne avtonomije prepuščena presoja, katera zadeva je nujna. Dva sodnika proti Proti takšni odločitvi sta glasovala ustavna sodnika Mitja Deisinger in Jan Zobec. Prvi je prepričan, da razpuščeni parlament ne more imeti enakih zakonodajnih pristojnosti, kot jih sicer ima DZ, sicer institut razpustitve ne bi imel nobene vsebine. Zobec pa je v svojem odklonilnem mnenju zapisal, da je jedro njegovega nestrinjanja z odločitvijo ustavnega sodišča to, da bi moral ustavodajalec izrecno predvideti omejitev zakonodajne funkcije DZ v času njegovega razpusta. Relevantno pojasnilo Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič je po odločitvi ustavnega sodišča dejal, daje državni svet zadovoljen, da je bila sprejeta odločitev v zvezi s pomembno ustavno dilemo. »Naš mednarodnopravni pogled in primerjava sta prinesla razloge za zelo veliko dilemo, saj so ureditve v drugih pravnih sistemih različne, a smo zadovoljni, da je prišlo do relevantnega pojasnila za slovenski pravni prostor. Stroka pa bo morala odgovoriti, ali ta odločitev odpira več novih vprašanj, kajti v pravni stroki je bilo mogoče zaznati pomembne dileme.« Renata Brunskole, podpredsednica DZ, je dodala, da spoštujejo odločitev ustavnega sodišča in da so z njo vsekakor zadovoljni. wRAO! Bl. PA BI SODIŠČU ZAUPALI«« »Ni želja ustavnega sodišča, da bi se naše delo merilo po količinskih merilih. Radi bi, da bi ustavnemu sodišču zaupali, da bo znalo samo po svoji vesti, poštenju in znanju presoditi, kaj mora delati. To svojo vlogo sodišče delno že uresničuje tako, da izloča zadeve, ki nimajo možnosti za uspeh.« Tako je ob predstavitvi poročila o delu ustavnega sodišča v preteklem letu dejal njegov predsednik Ernest Petrič. Na pogoste očitke v javnosti, da se sodniki izogibajo vsebinskim odločitvam in da z zahtevnimi zadevami opravijo zelo formalistično, kakršen je bil primer družinskega zakonika, je odgovoril, da je vodilo sodišča, da se čim manj spušča v presojo smotrnosti ali nesmotrnosti posameznih rešitev, ali je nekaj prav ali ni, ali je nekaj napredno ali konservativno. Njihova presoja, v primeru zakonov, izhaja iz njihove morebitne protiustavnosti, v primeru referendumov pa, ali bi ti povzročili protiustavne posledice. Ustavno sodišče je zavrnilo očitek državnega sveta, da je po razpustitvi zakonodajna funkcija DZ omejena samo na sprejemanje nujnih zakonov. Foto Aleš Černivec

Medij: Delo
Avtorji: Vukelič Majda
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 24. 04. 2012 
Stran: 2