Delo, 13.05.2011
»Kadrovski udar« razjezil ministre Ljubljana - »Če se upravljavci AUKN ne bodo izkazali kot dovolj učinkoviti, bodo morda tudi zamenjani,« je včeraj predsednik vlade Borut Pahor komentiral informacije, da agencija pripravlja »kadrovski udar« v vrsti velikih državnih podjetij. Premier sicer še vedno vztraja, da se v delo AUKN ne bo vmešaval. Ministrica za gospodarstvo Darja Radič, ki se sprašuje
»Ali sem res v Sloveniji edina, ki si upa javno povedati, da z agencijo nekaj ni v redu?«, je ogorčena. »Spodobilo bi se, da bi AUKN začel delati v skladu z lastnim statutom in zakonom o gospodarskih družbah. Kolikokrat in komu vse naj povem, da vodstvo agencije ne spoštuje kodeksa, da hodi po robu in včasih tudi čezenj!« pravi Radičeva in se sprašuje, zakaj vse to poslanci, ki imenujejo člane uprave, »tako mirno opazujejo«. Ključna kritika na račun AUKN je, da deluje v interesu kapitalskih krogov, povezanih s stranko SD in ministrom Francem Križaničem. Pahor teh očitkov ne komentira, pravi pa, da je uprava agencije odgovorna tudi, če popušča kateri koli politični ali kapitalski interesni skupini. Ministrica Radičeva meni, da bi veliko naredili že, če bi na čelo agenciji prišli »ljudje, ki bi bili kos tej nalogi ter bi strokovno in neodvisno od interesnih skupin upravljali naše premoženje«. Tudi minister za razvoj Mitja Gaspari se ne strinja, da je kriva slaba ureditev: »Zakon o agenciji je bil sprejet zato, da bi v Sloveniji dosegli resno upravljanje državnega in javnega premoženja. Primer Mercatorja in drugi dokazujejo, da v preteklosti ni bilo nikakršnega koncepta. Res pa je, da se je v ta pravni okvir zdaj naselila neka vsebina, ki s tem okvirom nima več veliko skupnega.« Osnovna ideja je bilo določanje jasnih pravil igra o upravljanju podjetij v državni lasti, podobno kot z zasebno lastnino. Agencija bi torej morala ugotoviti, kakšna je primerljivost teh podjetij s podobnimi ali enakimi v istih panogah v tujini in doma, določiti osnovne pogoje, ki jih morajo izpolniti uprave in nadzorni sveti teh podjetij, ter pripraviti ustrezno strategijo naložb, torej kriterije za oceno, katero premoženje bo treba prodati in katero bi moralo pod določenimi pogoji ostati v lasti države. »Od tega je ostalo relativno malo,« je razočaran minister Gaspari. Kritičen je predvsem zaradi »neizenačenih kriterijev« v primerih NKBM in NLB. »Zato ne zaupam prav veliko strokovni podkovanosti vodstva agencije. Mislim tudi, da se tako ne bo moglo nadaljevati,« pravi Gaspari. Tanja Starič
Medij: Delo
Avtorji: Starič Tanja
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva
Datum: 13. 05. 2011
Stran: 3