Vprašanje je treba zastaviti širše, saj naši politiki kljub vsemu le nimajo tako nemogoče visokih plač. Vprašati se moramo glede sistema, ki dopušča brezglave in potratne stroške za širši javni sektor, kamor spadajo tudi izjemno dobro plačani direktorji prezadolženih podjetij. Ali pa dobro plačane sejnine v nadzornih svetih. In še številni uradi in agencije, ki ne opravljajo deklarativne funkcije, ampak postanejo zelo pogosto samo »parkirišče« za odslužene politike in nekdanje pomembneže. Rezi ministrstev in ukinjanje agencij Jasno je, da je bilo za malo Slovenijo število ministrstev, ki so si jih privoščile prejšnje vlade, pretirano. Racionalizacija in njihovo združevanje je bilo zato logična odločitev. Seveda se pri odločitvah vlade, katera ministrstva je treba črtati, sproži javna polemika, ki postavi v ospredje predvsem »prizadete«. Skratka jasno je, da so kulturniki in tisti, ki so bili od tega ministrstva posebej odvisni, negativno reagirali na odločitev vlade o ukinitvi samostojnega kulturnega resorja. Jasno je tudi, da bi v drugačnih ekonomskih razmerah kulturno ministrstvo še vedno obstajalo. Racionalizacija pa ni prizadela samo kulture. Veliko drugih resorjev je bilo »razčetverjenih« in porazdeljenih v druga ministrstva. Predvsem pa je bilo ukinjenih ali zmanjšanih 'veliko javnih agencij in uradov. Iz vladnega izhodišča za pripravo rebalansa izhaja, da je letos predvidenih skupno za 8,4 milijona evrov prihrankov, v naslednjem letu pa za 10,8 milijona evrov varčevanj. Največji delež naj bi v državno blagajno prineslo zmanjšano financiranje Slovenske turistične organizacije in združitev Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije, že omenjene Slovenske turistične organizacije in Tehnološke agencije Slovenije v novo organizacijsko obliko. Prihranki so ocenjeni na 3,5 milijona za letošnje in na to vsoto za naslednje leto. Precejšnje prihranke (3,6 milijona letos, 3,6 milijona naslednje leto) naj bi ustvarila tudi združitev Zavoda RS za šolstvo, Centra za poklicno izobraževanje, Šole za ravnatelje, Andragoškega centra Slovenije, Zavoda Planica, Muzeja športa in Slovenskega šolskega muzeja. Iz vlade smo prejeli seznam agencij, ki se ukinjajo oziroma pridružujejo posameznim ministrstvom in ga objavljamo posebej (seznam ni popoln in niso vključena vsa ministrstva). Dol s sanjskimi plačami za direktorje z izgubami Politična kasta se zelo pogosto pojavlja na izjemno dobro plačanih vodilnih mestih državnih podjetij. Tam so plače posebno visoke, hkrati lahko »privilegirana« računajo na visoke sejnine. Skratka računi se izplačajo. Zlasti ob ugotovitvi, da za negativno poslovanje tako in tako nihče ne odgovarja. Vlada je v svojem varčevalnem programu sicer predvidela znižanje stroškov sejnin za vso javno upravo. Koliko bomo s tem prihranili, še ni znano, tudi finančno ministrstvo še ni objavilo napovedi. Gre sicer za dobrodošel ukrep, ki pa bi ga vlada lahko še bolj izostrila in natančneje opredelila. Prvič, ker govori samo o javni upravi, problemi s sejninami pa se zelo pogosto pojavljajo tudi v tistih podjetjih, ki jih posredno ali neposredno nadzira prav država. Poglejmo nekaj primerov. Večer je junija lani poročal prav o nagradah, ki si jih delijo nadzorni sveti državnih in paradržavnih gospodarskih in bančnih subjektov. Skupščina NKBM je takrat sprejela sklep, po katerem naj bi predsednik njihovega nadzornega sveta dobil letno nagrado v višini 23.232 evrov bruto. Nekoliko bolj skromni so bili pri Novi ljubljanski banki, pri kateri naj bi bil prvi med nadzorniki deležen »samo« 16.500 evrov bruto. Sejnine, potni stroški in podobni bonusi so pri tem izvzeti in jih je treba prišteti. Sejnine pa po priporočilu prejšnje vlade Boruta Pahorja z začetka lanskega leta ne smejo presegati 357 evrov bruto za predsednika nadzornega sveta in 275 evrov bruto za člana. Vlada bi morala poskrbeti tudi za preprečevanje take potrate javnega denarja. Drži sicer, da je tudi delovanje državnih podjetij urejeno po zakonu o gospodarskih družbah in vlada vanj ne more neposredno posegati. V današnjih razmerah pa bi kljub temu bilo treba razmere z nagradami in plačili v državnih podjetjih urediti drugače. Spet lahko navedemo številke. Nekdanji direktor NKBM Matjaž Kovačič je leta 2010 imel bruto plačo v višini 182 tisoč evrov. Lani je po seriji razkritih spornih poslov z nepremičninami po podjetju Konstruktor moral odstopiti: za sabo je za lansko leto pustil več slabitev v višini 145 milijonov evrov in izgubo za 53,6 milijona evrov. Podobno je bilo tudi pri NLB. Na Jašovičev bančni račun se je leta 2010 steklo 166 tisočakov, leto 2011 pa je bilo, prav tako kot prejšnja leta, še vedno porazno. Izguba, ki jo je lani imela NLB, je znašala 233 milijonov evrov (239 milijonov, če v poštev vzamemo celotno skupino), oslabitev in rezervacij pa je bilo za 467 milijonov evrov (oz. 520, če upoštevamo celotno skupino). 122 tisočakov za ustvarjanje dolgov Takih primerov, v katerih imajo vodilni menedžerji bajno visoke plače kljub temu, da njihovo državno podjetje tone v dolgovih, je še zelo veliko. Nazorno bomo predstavili še en primer, to je nesrečni Dars, ki je bolj ali manj zavestno v zadnjih dvajsetih letih pomagal napihovati nerealen balon največjih slovenskih gradbenih firm, začenši z SCT in Primorjem. Predsednica uprave Darsa Mateja Duhovnik je leta 2010 za svoje delo prejela 122 tisočakov bruto. Dars pa medtem dosega rekordne zneske zadolževanja: konec lanskega leta je bilo za 2,9 milijarde evrov neporavnanih glavnic kreditov. Če k temu prištejemo še obresti, je skupni dolg Darsa približno 4,1 milijarde evrov. Letos bodo morali na družbi za avtoceste plačati obrok v višini 146 milijonov evrov, v naslednjih letih pa bo stanje samo še bol jskrb zbujajoče. Leta 2014 bo moral Dars iz postavke odplačevanja dolgov vrniti kreditodajalcem za skoraj 500 milijonov evrov velik obrok. Če bi vlada želela kaj privarčevati s sejninami zaposlenih v javni upravi, bi morala pošteno pogledati tudi v regulativo, ki določa plače za državne menedžerje z izgubo. »Parazitske« stranke ob polovico državnih sredstev Pomembno vprašanje, ki se ob strogih varčevalnih ukrepih postavlja ne samo v Sloveniji, ampak po vseh evropskih pepelkah, je to, koliko pravzaprav stanejo davkoplačevalce politiki in stranke. Preverili smo tudi, kako je s tem v Sloveniji. Iz izhodišča ukrepov, ki jih je sprejela vlada in jih je predstavilo finančno ministrstvo, namreč izhaja, da bomo odslej iz državnega proračuna stranke financirali le še s polovično dotacijo glede na sredstva, ki so jim bila doslej dodeljena. Pozitivni učinek, ki bi ga pri tem občutil državni proračun, bo znašal 1,3 milijona evrov letos in dodatnih 1,3 milijona evrov tudi v naslednjem letu. Ob tem nas je zanimalo, koliko so stranke doslej prejele iz državnega proračuna. Čas, ki ga imamo v pregled, je zadnjih devet let, od leta 2003 dalje. Največje stranke, ki so v zadnjem desetletju določale usodo Slovenije, so tako iz državnega proračuna skupno prejele dobrih 23 milijonov evrov, vse javne ustanove (poleg države predvsem občine) pa so strankam v zadnjih desetih letih nakazale 50 milijonov evrov. Gre za dokaj visoke zneske, za katere se lahko vprašamo, koliko so upravičeni. Teorija, zakaj je javno financiranje strank nujno, je preprosta: če bi se stranke financirale samo iz zasebnih virov, bi bile neprimerno bolj podvržene podkupovanju in netransparentnemu trgovanju z glasovi. In brez javne finančne podpore strankam se ustvarja sistem cenzusa oziroma se jemlje pravica aktivnega političnega nastopanja tistim, ki sami nimajo dovolj sredstev. Toliko o teoriji. V praski pa se moramo vprašati, ali so milijonski zneski naših največjih strank res upravičeni in kje je meja javnega financiranja. Največjim strankam so iz javnih virov na račun kapnila milijonska sredstva: stranka SDS je prejela 12,6 milijona evrov, LDS 10,8 milijona evrov, SD pa 9,1 milijona evrov. Iz državne blagajne je prišlo polovico omenjenih zneskov. V zadnjem letu sta največji stranki SDS in SD iz javnih virov prejeli po 1,2 oziroma 1,1 milijona evrov: tudi v tem primeru je iz državne blagajne prišla polovica omenjenega zneska. Kot rečeno, načrtuje vlada polovično zmanjšanje dotacije za stranke: vprašanje pa je, ali ne bi bilo mogoče to storiti že prej in poprej poskrbeti za prepotrebno varčevanje. Morda še namig: predviden rez financiranju strank bo zajemal samo državni proračun. Stranke pa se financirajo tudi iz drugih virov, predvsem iz občinskih proračunov; tudi tukaj bi lahko začeli podobno varčevati pri podpori strankam, ki so v občinskem oziroma mestnem svetu. Glede na zelo visoko zadolženost bi občinam to pomagalo. ■ AUKN kljub vsemu ne bo ukinjena Posebne pozornosti je bila v javnosti deležna usoda Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki je bila med paradnimi konji Pahorjevega mandata, kot telo, ki naj bi depolitiziralo podjetja v državni lasti. Pahorjev poskus ni uspel najbolje, AUKN in njegova predsednica Dagmar Komar sta bila pogosto v središču političnih razprtij. Zato je bilo veliko ugibanj, ali bo AUKN pod novo vlado povsem ukinjen. Očitno pa se to ne bo zgodilo. Drži pa, da bo odslej agencija, ki jo vodi Komarjeva, Izgubila velik del pooblastil, ki jih je doslej imela. Po novem se mora agencija pred glasovanjem na skupščinah dogovoriti z resornimi ministrstvi. To pa je šele prvi korak. Pristojna ministrstva se morajo nato posvetovati z ministrstvom za finance, končno soglasje pa mora podati vlada. Hkrati je bila samostojnost AUKN zmanjšanja tudi pri naložbah: odslej bo ta agencija lahko samostojno izvajala naložbe do vrednosti največ pet milijonov evrov (prej je bila maksimalna vrednost 20 milijonov evrov). Tudi v DZ so predvideni rezi, ki naj bi jih občutili poslan- ■ ci. Poleg posegov v poslan- I ske plače naj bi se z vladni- I mi ukrepi med drugim za polovico zmanjšala nadomestila poslancev po koncu mandata. Kulturniki so bili najglasnejši pri protestih, vladni ukrepi pa so prizadeli rudi številne druge interesne skupine. ukinitev Javne agencije za javno naročanje in prenos pristojnosti na novi direktorat na ministrstvu za finance ' ' prenos nalog Javne agendje za knjigo na ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport °' 2 °' 4 prenos nalog Slovenskega filmskega centra na ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ukinitev instituta revizije po vojnih zakonih (revidiranje posameznih odločb) 0,1 združitev javnih zavodov - ZRSŠ, CPI, ŠR, ACS, Pl, Zavod Planica, Muzej športa in Slovenski šolski muzej ' ' zmanjšanje proračunskega financiranja Slovenske turistične organizacije za 20 %; združitev JAPTI, STO, TIA; preoblikovanje Slovenskega podjetniškega sklada v 2013. ' ' I i!^J 7 > 7 M razpolovitev sredstev, ki so v okviru generalnega sekretariata vlade zagotovljena za financiranje političnih strank ' '•* skladu kmetijskih zemljišč se ne zagotovijo sredstva za nakupe kmetijskih zemljišč in gozdov v razširjenem 10-km obmejnem pasu . uradnikza zvezo Policije vCenterJV Evropeza odkrivanje in pregon kaznivih dejanj j v letu 2013 se ne napoti v center SELEC/SECI " °' 1 I znižanje transferjev v občine z znižanjem financiranja investicij in/ali povprečnine 1 6,5 42,9 racionalizacija aktivnosti za izvajanje javne kmetijskosvetovalne službe ter koordi-; nativnih služb na KGZS °' 5 1 '° | racionalizacija aktivnosti v okviru veterinarsko- higienske službe (VHS) 0,2 0,5 i racionalizacija javne službe v sladkovodnem in morskem ribištvu 0,1 0,1 ' racionalizacija aktivnosti na področju javne službe in zemljiških operacij po uredbi o koncesiji javne službe upravljanja in vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov ' °' 5 zmanjšanje stroškov za dejavnost javnih služb po 28. členu zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja °' °' 7 racionalizacija dela plačilnih agencij na področju kmetijske politike 1 ,0 znižanje stroškov dela pri opravljanju obveznih gospodarskih javnih služb (pretežno stroški dela Slovenskih železnic) ~ SKUPAJ _J?^__^lf_ znižanje stroškov sejnin za vso javno upravo zmanjšanje odhodkov ZZZS z zamenljivostjo zdravil glede na terapevtske skupine ukinitev Javnega nepremičninskega sklada racionalizacija delovanja javnih zavodov na področju kulture in njihova večja avtonomija prenos nalog Javne agencije za varstvo prometa na ministrstvo prenos nalog Javne agencije za civilno letalstvo na Upravo za civilno letalstvo, ki bo organ v sestavi ministrstva zmanjšanje nadomestil poslancem: za 50 % za čas čakanja od prenehanja mandata do upokojitve in nadomestil po prenehanju mandata na 6 mesecev namesto 1 leto krčenje mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev SKUPAJ (1+2) 28,6 59,4 Vh!JI-:AVN!Sr,rtN,l AVSI! il UsAN; 17-101 JIM h ZA SIO av ; m, M AN -,A Pogajanja med vlado in sindikati še niso prinesli želenega sporazuma. Sindikati trdijo, da so varčevalni ukrepi nepravični, vlada pa zatrjuje, da bo zarezala sorazmerno v vse sloje. Na ministrstvu za finance, ki gk vodi Janez Šušteršič, so ustanovili projektno skupino, ki dela pri projektu združitve CURS, DURS, UJP, UNPIS in UPPD. . _ Matjaž Kovačič, nekdanji predsednik uprave NKBM, je leta 2010 dosegel prihodke v višini 182 tisoč evrov bruto. jlKljub večletnim negativnim bilančnim rezultatom so vodilni v NLB vedno ohranjali zelo visoke plače. ministrstvo za finance ustanavlja se projektna skupina, ki dela pri projektu združitve CURS, DURS, UJP, UNPISin UPPD ministrstvo za pravosodje ukinitev Javne agencije 617.725,11 premeščeni na MF in javno upravo za javno upravo ministrstvo za pravosodje ukinitev Javnega v letu 201 1 še ni deloval in javno upravo nepremičninskega sklada ministrstvo za pripojitev urada za 277.290 premeščeni na MIZKŠ izobraževanje, znanost, verske skupnosti kulturo in šport ministrstvo za zdravje »prevzem« urada RS za URSVS - 425.593 premeščeni na MZ varstvo pred sevanjem in URŠK - 1.721.768 urad RS za kemikalije ministrstvo za gospodarski Javna agencija RS za JARŠE -ni bilo podrobnejših odgovorov razvoj in tehnologijo energijo financiranja iz proračuna ni mogoče zagotoviti, Agencija za radioaktivne ARO - 1 .029.685 ker še ni izdelan predlog odpadke racionalizacije delovanja (ne sodita več pod organov pristojnost MGRT) ministrstvo za kmetijstvo Ukinitev Službe Vlade premeščeni na MKO in okolje RS za podnebne spremembe ministrstvo za nobene ukinitve, Javna agencija za infrastrukturo in prostor sprejet pa je bil sklep, železniški promet po katerem morajo 1 .577.862,27 obstoječe agencije Javna agencija za civilno stremeti k načelu letalstvo - 1 .262.340 gospodarnosti in Javna agencija za varnost učinkovitosti prometa -3.351.466,06 VIR:UKOM OPOMBA: NISMO DOBIL 1 PODATKOV Z VSEH MINISTRSTEV SDS 6.464.387,27 12.604.396,19 591.781,24 1.282.668,56 Pozitivna Slovenija 119.282,14 119.282,14 119.282,14 119.282,14 SD 4.403.889,14 9.179.876,29 617.637,87 1.100.802,46 Desus (do febr. 2012) 1.532.172,30 3.362.115,43 188.529,63 510.233,78 Državljanska lista Gregorja Viranta 77.000 77.000 77.000 77.000 Slovenska ljudska stranka 1.606.579,61 5.309.289,57 103.170,43 497.334,42 Nova Slovenija (do febr. 2012) 1.898.754,20 4.515.983,53 107.067,03 317.997,06 LDS(dofebr.2012) 4.557.685,69 10.815.571,91 125.930,94 378.218,29 Zares (do febr. 2012) 1.273.956,48 1.719.739,14 190.677,86 337.629,96 SNS (do febr. 2012) 1.556.843,95 2.305.149,85 130.752,15 190.378,43 SKUPAJ 23.490.547 50.008.400 2.251.815 4.811.541 Vir: SUPCRvIZOR, PODATKI S" RANKb DLGV IN POZITIVNE SLOVENIJE Dars je zadolžen v milijardnih zneskih, njegova prva dama Mateja Duhovnik pa na leto prejema krepko več kot sto tisoč evrov bruto plače. Kako bo s plačami poslancev? Vladni varčevalni ukrepi segajo na področje plač v javnem sektorju. Najprej se je govorilo o 15 odstotkih, ki so se med pogajanji znižali na deset odstotkov. Ti rezi naj bi se uveljavljali progresivno, ne linearno. Zanimivo je zato v tem okviru pogledati, kako bo zmanjševanje plač vplivalo na dohodke predsednika vlade In ministrov. V začetku mandata so se ministrske plače znižale za štiri odstotke, plače državnih sekretarjev pa za približno osem odstotkov. V skladu z varčevalnimi ukrepi pa se bodo plače dodatno znižale za člane vlade, a tudi za poslance. Če bi za vlado obveljala 15-odstotna stopnja znižanja plač, bi se predsedniku vlade dohodki zmanjšali za 930 evrov bruto oziroma 500 evrov neto. Janševa bruto plača znaša nekaj več kot šest tisoč evrov, po novem bi tako imel dobrih pet tisočakov mesečno (bruto). Ministrom bi ob 15-odstotnem znižanju odvzeli 830 evrov bruto mesečnega prihodka oziroma 400 evrov neto. Za poslance se bodo rezi poznali ne samo pri mesečnih dohodkih, ampak tudi pri nadomestilih ob koncu mandata. Čas prejemanja nadomestila se bo skrčil z zdajšnjih 12 na šest mesecev. Prav tako bodo poslanci, ki so ob sklepu mandata tik pred upokojitvijo, prejemali vse do dejanske upokojitve le 50 odstotkov zdajšnjega nadomestila.

Medij: Reporter
Avtorji: Černic Andrej
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Zgodba tedna
Datum: 16. 04. 2012 
Stran: 17