Ta je v elektrarni opravljal različna komunalna, vzdrževalna in pomožna gradbena dela. Hkrati naj bi v TEŠ - brez vnaprejšnjega soglasja HSE - načrtovali nabavo novega transformatorja za blok 5, četudi še vedno ni dokončno jasno, ali in po kakšnem režimu bo ta proizvodna enota obratovala po zagonu bloka 6. Zamenjava na vrhu TEŠ je bila po zapletih, povezanih z ugotavljanjem kurilnosti velenjskega lignita, in ovadbi, ki so jo kriminalisti v zadevi TEŠ 6 vložili na tožilstvo, sicer le vprašanje časa. Že v četrtek smo v Dnevniku poročali, da so jo od generalnega direktorja HSE Blaža Košoroka bolj ali manj odkrito zahtevali v Slovenskem državnem holdingu (SDH) in nadzornem svetu HSE. Nov udarec za SD Dermolova zamenjava utegne pomembno premešati razmerja moči v in okoli TEŠ. Najprej v političnem smislu. Zdaj že nekdanji direktor, ki ga je aprila lani na položaj brez omembe vrednih vodstvenih izkušenj pomagal nastaviti prav Košorok, je član predsedstva velenjske SD. V njej imata glavno besedo velenjski župan Bojan Kontič in nekdanji poslanec Srečko Meh. Gre za drugo kadrovsko rošado v šaleški energetiki, ki ni po volji te stranke. Že spomladi je namreč z vrha Premogovnika Velenje moral oditi Milan Medved, ki gaje SD podprla pri kandidaturi za člana državnega sveta. Stranka, ki je v pomembni meri trasirala pot do 1,43 milijarde evrov vrednega projekta, je vanj tako izgubila neposredni vpogled. Spremenilo bi se lahko tudi ravnotežje znotraj HSE. V njem se bo spet okrepila moč Košoroka, ki si je pri predstavnikih lastnika zelo verjetno »kupil« nekaj mesecev časa. Kljub temu ostaja odprto vprašanje, ali jih bo prvi mož HSE želel in zmogel porabiti za začetek resnejšega poslovnega prestrukturiranja skupine. To vprašanje je še posebej aktualno ob pomislekih, da bi se lahko tudi imenovanje Matjaža Eberlinca za Dermolovega začasnega naslednika izkazalo za dvorezni meč. Res je, da novi direktor ne prihaja iz Šaleške doline, ampak Zasavja. Vsaj v teoriji bi tako moral lažjega srca prevetriti tudi (pre)tesne povezave TEŠ z nekaterimi lokalnimi podjetji. Kot izhodišče mu lahko služijo ugotovitve svetovalne družbe KF Finance. Ta je pred tedni analizirala poslovanje TEŠ, njeni svetovalci pa so obiskali tudi deponijo premoga. Čeprav je TEŠ za dela na njej že pred leti najel družbo Vas v lasti Stanislava Soviča in Miroslava Andrejca, so svetovalci KF Financ v času ogleda na deponiji opazili le zaposlene v TES. Eberlinc zagotovo dobro pozna tudi projekt TEŠ 6, saj je v zadnjih mesecih vodil odbor za aktivni nadzor te investicije. Si je Eberlinc obul prevelike čevlje? A razlogov za dvom, ali je Eberlinc v tem trenutku prava izbira za vodenje TEŠ, je precej. Vršilec dolžnosti novega direktorja, ki bo na tem položaju predvidoma šest mesecev, prihaja v elektrarno, ki jo še vedno trdno obvladujejo Rotnikovi zaupniki. Drži tudi, da Eberlinc nima izkušenj z vodenjem velikih gospodarskih sistemov. Znotraj HSE je registriran kot zastopnik družbe Srednjesavske elektrarne, M ne posluje. Še vedno vodi tudi nadzorni svet Termoelektrarne Trbovlje (TET), a naj bi ga HSE že pred meseci umaknil iz pogajanj z nesojenim ruskim kupcem. Matjaž Eberlinc je sicer na HSE prišel leta 2011, torej še v času Matjaža Janežiča. Informacij, da naj bi mu pri zaposlitvi pomagal njegov oče Marjan Eberlinc, sicer dolgoletni direktor Plinovodov in predsednik energetske zbornice, nikoli ni bilo mogoče potrditi. A očetov ugled in vpliv znotraj energetike ga zagotovo nista ovirala. »Res je, da sem dober znanec gospoda Eberlinca. A če je edina težava Matjaža Eberlinca njegov priimek, potem sem lahko miren,« je včeraj dejal Košorok. Marjan Eberlinc ima s TEŠ še dve stični točki. Leta 2012 je tako sedel v komisiji, ki je za ministrstvo za infrastrukturo in prostor (vodil ga je Zvonko Černač) pripravila poročilo o napakah pri vodenju projekta TEŠ 6. Hkrati je TEŠ po vgradnji dveh plinskih turbin s Plinovodi pred leti sklenil dolgoročno pogodbo za odjem plina. V Šoštanju za to Plinovodom na leto plačujejo okrog tri milijone evrov, pri čemer so s turbinami samo v petih letih pridelali okoli 60 milijonov evrov izgube. x Pušnik predlaga prenehanje delovanja premogovnika Delničarji Premogovnika Velenje bodo na skupščini, ki bo 17 novembra, odločali tudi o njegovem zaprtju. Družbi MP Naložbe in Towra (Luksemburg), ki sodita v krog Bogdana Pušnika, sta namreč dnevni red skupščine dopolnili s predlogom o prenehanju družbe. Tega zakon o gospodarskih družbah predvideva v primerih, ko po oceni delničarjev ni mogoče v zadostni meri doseči ciljev družbe, torej dobička. Za podporo temu sklepu bi Pušnik potreboval podporo najmanj treh četrtin zastopanega osnovnega kapitala. Večinski lastnik Premogovnika Velenje ie HSE. Peter Dermol, nekdanji direktor TE Šoštanj o SZ™"*

Medij: Dnevnik
Avtorji: Cirman Primož
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 04. 11. 2014 
Stran: 7