Vanja Tekavec Uprava časnika Delo je zahtevala sklic izredne skupščine Večera. Z njim predlaga, da Večer svojim delničarjem, med katerimi je z 80-odstotki največji prav Delo, za lani izlača dividendo v višini 1,98 evra bruto na delnico oziroma skupaj 507.000 evrov. Če bo predlog potrjen, bo Delu pripadlo približno 400.000 evrov dividend. Na predlog Dela so se burno odzvali novinarji Večera pa tudi mariborski župan Andrej Fištravec, ki zahtevi po črpanju Večerovega dobička ostro nasprotuje. Po njegovem mnenju Delo s svojim predlogom »nepotrebno izčrpava finančno in ekonomsko moč Večera«, zato je upravo Dela pozval, naj najde drugo rešitev, »ki bi bila koristna« za oba časnika. Člani uredniškega odbora Večera, aktiva DNS, zastopstva uredništva, sveta delavcev in sindikatov Večera pa so v skupni izjavi opozorili, da je Delova namera hud udarec za Večer in tudi nož v hrbet prizadevanjem zaposlenih, da bi zagotovili prihodnost družbi. Opozarjajo, da je Delo svojo zahtevo naslovilo na delničarje in družbo v zelo občutljivem času, saj je Večer sredi prestrukturiranja in se bori za svoj obstoj na medijskem trgu. Novinarji sicer ne nasprotujejo pravici lastnika, da odloča o razporejanju bilančnega dobička, vendar dvomijo, da je glavni lastnik - tudi Pivovarna Laško, ki obvladuje Večer prek Dela - razmislil o vseh morebitnih posledicah svojega predloga. »Te bi se v najslabšem primeru lahko pokazale tudi na ramenih zaposlenih ter širše v medijskem in družbenem življenju,« so zapisali v skupni izjavi, ki so jo naslovili na predsednico uprave Dela Irmo Gubanec in predsednika uprave Pivovarne Laško Dušana Zorka. Pozvali so še, naj Delo odstopi od zahteve po delitvi bilančnega dobička, za kar se zavzema tudi uprava Večera. »Tako uprava kot NS se zavzemata za to, da bilančni dobiček ostane nerazporejen, saj je družba v procesu stabilizacije poslovanja in prestrukturiranja, deluje pa na negotovem medijskem trgu,« se je odzval direktor Večera Jure Štruc. Hkrati je zagotovil, da likvidnost Večera v primeru izglasovanega bilančnega dobička ne bp ogrožena, saj bo uprava v tem primeru prodala finančne naložbe Večera (v vzajemnih skladih, op. p.) ali odpoklicala kratkoročne depozite pri bankah. Na Delu vse očitke zavračajo. Predsednica Delove uprave Irma Gubanec pojasnjuje, da Delo potrebuje sredstva za poplačilo obveznosti iz nakupa Večera, za katerega je v letih 2005-2008 odštelo približno 18 milijonov evrov. Za poplačilo je najelo tudi približno deset milijonov evrov posojil, ki pa večinoma še niso poravnana; ostalo je še za 8,7 milijona evrov dolga do bank. Hkrati se naložba v Večer »zajeda« v poslovanje Dela. Natančneje: lani je Delo ustvarilo dobrih 50 milijonov evrov prihodkov, pod črto pa je ostalo za dobra dva milijona evrov čiste izgube. »Lanska izguba v celoti odpade na slabitev naložbe v Večeru,« je pojasnila Irma Gubanec. Z izgubo v višini 722.608 evrov je ob ustvarjenih dobrih 14 milijonih evrov prihodkov lani posloval tudi Večer, ki pa je v nasprotju z Delom tako rekoč nezadolžen; kot lahko beremo v letnem poročilu za lani, ima mariborski časnik do bank za približno 230.000 evrov posojil. Irma Gubanec se je pred dnevi odzvala tudi na pismo mariborskega župana. Po njenem mnenju je »vsaka uprava dolžna delovati kot dober gospodar v korist družbe«, zato je predlog Dela pričakovan, bojazen, da bi črpanje dividend ogrozilo obstoj Večera, pa je po mnenju Gubančeve odveč, saj ima Večer za razdelitev dividend razpoložljiva finančna sredstva. »Udeležba pri dobičku oziroma dividenda je pravica delničarja, ki je urejena z zakonom o gospodarskih družbah,« je županu sporočila predsednica uprave Dela. Kdo bo imel glavno besedo na skupščini? O delitvi dividend bo sicer imela zadnjo besedo novembrska skupščina, na kateri se bo pokazalo tudi, kakšna so razmerja moči med delničarji Večera. Čeprav je Delo njegov večinski lastnik, ima namreč v Večeru že od leta 2009 omejeno moč odločanja. Spomnimo: ko je nekdanji UVK Delu naložil odprodajo Večera, mu je omejil tudi glasovalne pravice, dokler prodaja ne bo izvršena. To pomeni, da ima Delo ravno toliko glasovalnih pravic vVečeru kot drugMn tretji največji delničar, Sod in Delo Prodaja iz skupine DZS Bojana Petana. Na naše vprašanje, ali bodo podprli predlog za delitev dividend, na Sodu včeraj niso odgovorili, Bojan Petan pa se je odgovoru izognil. VEČEROVCi USTANOVILI ZADRUGO Delo že štiri leta zaradi presežne koncentracije na časopisnem in oglasnem trgu prodaja delež v Večeru. Leta 2010 se je za Večer zanimalo računalniško podjetje 3Lan, a ministrstvo za kulturo ni izdalo soglasja, ki bi omogočalo sklenitev posla. Na začetku letošnjega leta je v igro vstopilo podjetje Medici iz Hamburga, ki do roka ni predložilo ne denarja ne bančnih garancij za kupnino. Delo je nato Agencijo za varstvo konkurence (AVK), ki je Delu naložilo prodajo vsaj 75-odstotnega deleža v Večeru, zaprosilo za ponovno podaljšanje roka (od avgusta dalje), a dobilo negativen odgovor in tudi že denarno kazen. To je, kot nam je pojasnila predsednica uprave Irma Gubanec, tudi plačalo v višini tisoč evrov. In kako kaže za naprej? »Prodaja poteka,« odgovarja Gubančeva. »Interes potencialnih kupcev obstaja, nimamo pa še nobene zavezujoče ponudbe,« je se pojasnila včeraj. Znano je, da se za nakup zanima avstrijska Stvria ter skupina zaposlenih na Večeru, ki je zdaj tudi že ustanovila medijsko zadrugo in nadaljuje pogajanja z bankami o financiranju. Sicer pa AVK lahko, vse dokler Delo ne proda Večera, še naprej izreka denarne kazni, lahko pa se odloči tudi za izrek globe v višini do deset odstotkov letnega prometa v koncentraciji udeleženih družb. K. Š.

Medij: Delo
Avtorji: Tekavec Vanja,K.Š.
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 02. 10. 2013
Stran: 3