Banki bosta poslovali torej tako, kot sta do sedaj. To sta sinoči novinarjem povedala finančni minister Uroš Čufer in guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in dodala, da je dala soglasje za nadzorovano likvidacijo obeh bank tudi Evropska komisija. Pozno sinoči sta se oglasila tudi šef Evropske komisije Jose Manuel Barroso in šef Evropske centralne banke Mario Draghi, ki sta poudarila, da je likvidacija obeh bank nujna za ohranitev finančne stabilnosti v Sloveniji. V izredno upravo Probanke je Banka Slovenije imenovala predsednika uprave Madžara Imre Balogha, ki ima izkušnje v tovrstnih postopkih, člana uprave sta postala Igo Gruden in Marko Novak. V Factor banki je postal predsednik uprave Avstrijec Klaus Schuster, člana uprave pa Matevž Slapničar in Vitomir Krašovec. Pobudo za nadzorovano prenehanje delovanja omenjenih bank je dala Banka Slovenije. Jazbec je povedal, da so se zanjo v Probanki in Factor banki odločili zaradi neizpolnjevanja pričakovanj po zahtevani kapitalski ustreznosti, zaradi dolgotrajnega in negotovega postopka dokapitalizacije in predvsem zaradi izredno šibke likvidnosti, ki "se je v teh dveh bankah poslabševala". Nato pa je pojasnil: "Razlogi za tako odločitev so predvsem v krepitvi finančne stabilnosti v preostanku bančno-finančnega sektorja. To počnemo, da zaščitimo vse varčevalce v slovenskem bančnem sistemu. Nadzorovano prenehanje delovanja banke namreč pomeni, da bodo vsi varčevalci v obeh bankah v celoti poplačani. To pa pomeni, da bosta obe banki od ponedeljka naprej v celoti opravljali normalne tekoče posle in zagotavljali izplačilo vseh vlog varčevalcev. Za ta ukrep smo se torej odločili zato, ker bi nadaljnje delovanje obeh bank lahko bistveno vplivalo na zmanjšanje finančne stabilnosti v slovenskem bančnem sistemu." Postopek čiščenja slovenskega bančnega sistema se torej ni začel s stečajem katere od omenjenih bank, ker so želeli zaščititi varčevalce v slovenskih bankah in hkrati povečati učinkovitost in stabilnost našega bančnega sistema. Jazbec je spomnil, da je banka Slovenije poskušala tako v Factor banki kot v Probanki zagotoviti dovolj veliko kapitalsko ustreznost, ki pa se ni zgodila predvsem zaradi neodzivnosti lastnikov, ki bodo prvi nosili stroške likvidacije. Zato sta se obe banki znašli v položaju, ki bi lahko pripeljal obe banki v stečaj. "Stečaj bi pomenil, da bi bile zajamčene samo vloge do 100 tisoč evrov, vse vloge nad 100 tisoč evrov bi postale del stečajne mase in bi bile poplačane v normalnih postopkih stečaja. Ker smo želeli v obeh bankah zavarovati vse vloge, smo dali pobudo vladi, da izda garancijo, ki Banki Sloveniji omogoča črpanje neposrednega posojila v skrajni sili in tako zagotavlja likvidnost do trenutka, ko bo poplačana zadnja vloga varčevalcev. Govorim tako o fizičnih osebah kot o podjetjih, obrtnikih, malih podjetnikih, vseh, ki imajo vloge v obeh bankah. Vlada se je odzvala in izdala tako garancijo, ki nam zdaj v okviru delovanja BS v sistemu ECB omogoča črpanje neposrednega posojila v skrajni sili," je pojasnil guverner Jazbec. Banki bosta ugašali postopoma, za to bo poskrbelo 82 zaposlenih v Factor banki in 223 zaposlenih v Probanki, v 45 dneh pa bo že bolj jasno, koliko bo vse skupaj stalo. Čufer je ocenil, da bi lahko bila luknja globoka okoli 400 milijonov evrov, banke pa "ne ugasneš v enem letu". Kolikšen delež jamstva nosi posamezna banka v primeru stečaja, je odvisno od deleža jamstvenih vlog v vsoti zajamčenih vlog vseh bank v bančnem sistemu, ki vključuje vse banke s sedežem v Sloveniji. Vloge vlagatelji prevzamejo pri banki prevzemnici, to določi Banka Slovenije. Banka prevzemnica mora začeti izplačevati zajamčene vloge najkasneje dvajseti delovni dan od dne izdaje odločbe o stečaju, je pred kratkim za Večer pojasnila mag. Sabina T. Beloglavec, asistentka na katedri za finance Ekonomskoposlovne fakultete v Mariboru. Zajamčene vloge so neto stanje vloge (stanje vlog minus neporavnane dospele obveznosti) posameznega vlagatelja do skupne višine 100.000 evrov. Upravičenci do poplačila iz jamstva vlog so po zakonu o bančništvu fizične osebe, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, s.p. ali pravna oseba, ki ne ustreza merilom za srednje ali veliko podjetje skladu z zakonom o gospodarskih družbah, (ahr) "Guverner Banke Slovenije je povedal vse. Jaz bom govoril prihodnji teden.' Tako se je na predlog Banke Slovenije o nadzorovanem prenehanju delovanj; Probanke in Factor banke sinoči odzva predsednik uprave Probanke Bogomil Kos, ki je bil s predlogom že seznanjen Prav tako kot on novice nista želeli ko mentirati nekdanji predsednica uprava Romana Pajenk in članica uprave Milana Lah. Prva je dejala, da je upokojena in da zadeve ne želi komentirati, druga je bila v tujini in je bila nad informacijo presenečena, dejala je, da za komentar ni kompetentna. Spomnimo, marca letos so mariborski kriminalisti obe omenjeni kazensko ovadili zaradi spornih bančnih poslov, preprodaje delnic NLB. (fž) Z likvidacijami se bančni sistem čisti Napovedani likvidaciji bosta verjetno negativno vplivali na že tako podhranjen slovenski proračun, del računa bomo torej plačali državljani. Lastniki delnic in podrejenih obveznic namreč ne bodo pokrili vseh stroškov likvidacije, sklepa Sašo Stanovnik, finančni analitik pri Alti Invest, d.d. Se pa z likvidacijama m bančni sistem čisti "s sicer drastičnimi, a nujno potrebnimi ukrepi, saj lahko le zdrav bančni sistem podpira gospodarstvo," meni. "Res je, da bo to dodatno pretreslo že tako problematični bančni sistem, a je to nujno potrebno, da se začne hitreje sanirati obstoječe stanje." V takem stanju, kot so trenutno slovenske banke in bančni sistem, tujih strategov, ki bi prevzeli oziroma dokapitalizirali banke, ne bo. Zato mora banke dokapitalizirati država, ali pa se mora banke likvidirati. Likvidacija sicer poteka več let, zato to za komitente ne pomeni velike spremembe. Verjetno pa bodo banke menjali prej zaradi novice o likvidaciji. Njihovi depoziti so sicer varni, saj bo banka zapolnila luknjo, ki je ne bodo lastniki kapitala in podrejenih obveznic. "Naj bo to znak za bančnike in politike, da zmanjkuje časa in da se ne sme več zavlačevali s temeljito sanacijo," pravi sogovornik. Če se bo nadaljevalo hiranje bančnega sistema in naraščal delež slabih kreditov, bo končna cena za sanacijo bank - in tudi potreba sredstev za dokapitalizacijo - višja, (ahr)

Medij: Večer
Avtorji: Zupanič Jelka,F. Ž.,A. H. R.
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 07. 09. 2013 
Stran: 2