Ker je z imenovanjem organov AUKN prenehal veljati sklep vlade iz leta 2009 o izplačilih sejnin in nagrad članom nadzornih svetov in upravnih odborov, je agencija decembra lani pozvala člane teh organov, da v družbah z državnim lastništvom ali v družbah, kjer je omenjeni vladni sklep imel vpliv na oblikovanje plačil za nadzornike, preverijo pravne podlage za plačila članom nadzornih svetov in upravnih odborov do oblikovanja ustreznih aktov agencije. Agencija je v skladu z 48. členom Kodeksa upravljanja družb s kapitalskimi naložbami države sprejela merila za plačilo članom nadzornih organov družb s kapitalskimi naložbami države, s tem pa nadzornim svetom in upravnim odborom teh družb daje smernice za ustrezno oblikovanje predlogov skupščinskih sklepov. Sistem plačil, ki ga priporoča agencija, je v skladu s priporočili OECD2, EU3 in nacionalnim Kodeksom upravljanja javnih delniških družb. Plačilo tem organom je sestavljeno iz plačila za opravljanje funkcije in sejnin. Poseben člen pa je namenjen zavarovanju odškodninske odgovornosti članov teh organov. Merila ne opredeljujejo višine plačila za opravljanje funkcije in sejnin; plačilo mora biti v ustreznem razmerju z nalogami (obseg, zahtevnost in kompleksnost nadzora, odgovornost, velikost družbe in kompleksnost njenega poslovanja) in finančnim položajem družbe. Zagotavljati morajo ustrezno sestavo nadzornega organa. Članom nadzornih svetov v družbah, kjer je država v preteklosti preko statuta ali skupščinskega sklepa vplivala na sistem plačil nadzornikom, ki ni v skladu z dobro prakso in novimi merili AUKN, agencija priporoča, da v okviru kadrovske komisije ali nadzornega sveta pripravijo ustrezen predlog za sistem plačil članom nadzornega sveta in komisij za letošnjo skupščino. Skladno z ZGD-1C so od leta 2009 obvezna razkritja prejemkov članov nadzornih svetov v letnih poročilih družb tako za javne kot nejavne družbe. Tako je mogoče med primerljivimi družbami, ki so imele plačila nadzornikom v preteklih letih že urejena s plačilom za opravljanje funkcije in sejninami, poiskati ustrezna razmerja za konkretno družbo. Za člane organov vodenja in nadzora v družbah, ki so od države prejela poroštvo oz. jamstvo ali sredstva za blažitev posledic krize, še vedno velja zakon o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov (ZDDDČPNO) v času finančne in gospodarske krize, opozarja agencija. Ta določa obveznost plačevanja dodatnega davka od dohodkov, prejetih za vodenje in nadzor, in sicer do konca davčnega leta, v katerem se ti ukrepi iztečejo. Glede višine plačil organom nadzora v teh družbah je smiselno urediti plačilo za opravljanje funkcije do višine 12.500 evrov letno in sejnino do višine 358 evrov na sejo. (gr)

Medij: Večer
Avtorji: G. R.
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 16. 02. 2011 
Stran: 11