Preko 65.000 Slovencev ima le še ta teden možnost, da reši svoje delnice na ukinjenih registrskih oz. prehodnih računih pri KDD (pod obstoječimi, znanimi pogoji), saj bodo s septembrom prenesene v dobro skupnega namenskega računa za prenos na državo oz. Kapitalsko družbo, d.d. (KAD). Gre večinoma za državljane in njihove dediče (ti glede na katastrofalne ustaljene prakse v zapuščinskih postopkih praviloma sploh ne vedo za imetništva pokojnikov), ki so svoje delnice pridobili še v času lastninjenja (certifikatov) in v večini primerov niti ne vedo, da jim bo Republika Slovenija njihovo premoženje oz. lastništvo vrednostnih papirjev »podržavila«, na podlagi junija sprejete novele Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1B)!

Poleg izgube delnic, v skupni vrednosti preko 20 milijonov €, tem imetnikom vrednostnih papirjev grozi tudi izguba natečenih dividend za zadnja tri leta, denarnih odpravnin in morebitnih drugih upravičenj. V VZMD jih zato še zadnjič vabijo, naj še pravočasno - pod dosedanjimi, znanimi pogoji - prenesejo svoje delnice k programu »Delniška OPORA« (VIDEO). Slednji se je doslej pridružilo že preko 5.000 malih delničarjev iz velike večine slovenskih delniških družb, saj za njih predstavlja praktično edino racionalno rešitev, da si zagotovijo izplačila dividend, odpravnin, kupnin ipd. Številni delničarji namreč svojih delnic vse do danes niso prenesli na trgovalne račune ali jih prodali zaradi visokih borzno-posredniških stroškov. »Delniška OPORA« ponuja alternativo in najracionalnejšo rešitev za donos in naslova teh delnic ter zagotavlja tudi ustrezno podlago za zastopanje pri pogajanjih in vseh drugih postopkih zaščite pravic in interesov iz naslova lastništva delnic (VIDEO).

V VZMD še opozarjajo na neokusno zavajanje predstavnikov Vlade RS - ki jih v včerajšnjem sporočilu povzema STA, danes pa številni slovenski mediji - da na podržavljenih registrskih računih »skupna vrednost vpisanih delnic večinoma ne presega 50 €«. Očitna resnica je namreč, da je povprečna vrednost na posameznem ukinjenem računu kar 385 €, torej 7,7 krat višja! Pri tem izpostavljajo, da je potrebno prišteti tudi že natečene dividende za zadnja tri leta, denarne odpravnine in druga upravičenja. Tako samo v primeru družbe KRKA približno 500 delničarjem z ukinjenimi registrskimi računi iz naslova dividend pripada preko 455.000 €, v primeru Petrola blizu 1.000 takšnim delničarjem 523.000 €, v primeru Cinkarne Celje nekaj čez 30 delničarjev nikdar ne bo videlo svojih 34.000 € dividend, niti dodatnih 100.000 €, ki bi jih lahko prejeli kot kupnino (torej povprečno cca. 3.450 € za posameznega delničarja). Prav tako dobrih 500 nekdanjih delničarjev Gorenja ne bo prejelo preko 340.000 € denarne odpravnine, ki jim po iztisnitvi pripada …

Tudi zato so v VZMD prepričani, da bi morali oblastniki, ki so takšne rešitve z novelo ZNVP-1B predlagali in sprejeli, poskrbeti vsaj za neposredno seznanitev vseh prizadetih o obsegu njihovih sredstev, ki ji bodo po dekretu »prisilno« prispevali državi, ter možnostih, da vendarle svojo lastnino pred razlastitvijo in izbrisom prevzamejo. Ob tem v VZMD izpostavljajo, da so si v preteklih letih vztrajno in s konstruktivnimi predlogi na vseh ravneh prizadevali, da ne bi prišlo do ukinitve registrskih računov, da bi se omejilo stroške imetništva vrednostnih papirjev (VIDEO) ter borzno-posredniških družb in bank (VIDEO) ter da ne bi prišlo do še enega podržavljenja oz. množičnih izbrisov in razlastitev, ki so postale osrednja značilnost slovenskega kapitalskega trga in bržčas njegovega skorajšnjega konca – 30 let po ambiciozni vzpostavitvi Ljubljanske borze!?!

Delničarji, ki imajo svoje delnice še vedno na prehodnih oz. ukinjenih registrskih računih pri KDD, lahko k »Delniški OPORI« pristopijo z enostavno izpolnitvijo PRISTOPNE IZJAVE in NALOGA ZA PRENOS. Pristopno izjavo delničarji pošljejo na VZMD (Hrenova 13, 1000 Ljubljana), nalog za prenos pa na KDD - Centralna klirinško depotna družba, d.d. (Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana), pri čemer utegne KDD zahtevati dodatna dokazila o istovetnosti. Prenos delnic naj opravijo še pred koncem avgusta, saj bodo - glede na dne 18. 6. 2019 sprejeto novelo ZNVP-1B - njihove delnice s septembrom prenesene v dobro skupnega namenskega računa za prenos na državo oz. KAD.

Za vsakršne dodatne informacije so sodelavci »Delniške OPORE« delničarjem na voljo vsak delovnik med 9:00 in 17:00 na telefonskih številkah 01 25 11 420 ali 031 770 771 in e-naslovu delnice@vzmd.si.

V VZMD z navdušenjem pozdravljajo pravnomočno sodbo Višjega sodišča v Celju, da mora Abanka razlaščenima kupcema podrejenih obveznic Banke Celje vrniti vplačani znesek, skupaj z obrestmi. Po prepričanju strokovnih sodelavcev in odvetnikov, ki jih je angažiral VZMD v številnih postopkih zaščite pravic in interesov razlaščenih imetnikov (Pobudah za presojo ustavnosti, Odškodninskih tožbah zoper Banko Slovenije in poslovne banke, tožbah pred Upravnim sodiščem, Premoženjsko pravnih zahtevkih ...), je zadevna sodba edina logična pravna posledica dejstva, da so bili na eni strani vlagatelji, ki so svoje prihranke zaupali banki - pri čemer so bili sami brez kakršnega koli vpliva na poslovanje banke, nadziranje banke ali reguliranje banke - s povsem zanemarljivim obsegom informacij v primerjavi z drugo stranjo. Na drugi strani so namreč bile poslovne banke, ki so vlagatelje vabile, naj jim zaupajo svoj denar, poleg njih pa Banka Slovenije, ki je vlagateljem zagotavljala, da poslovne banke nadzira in da je finančni sistem v Sloveniji vseskozi trden, ter seveda sama Republika Slovenija, ki je preko svoje lastniške vloge nastavljala vse vodilne kadre v bankah, ki jih je obvladovala država oz. njeni upravljavci (v prvi vrsti Vlada RS).

V takšnih okoliščinah so bili malim vlagateljem vzeti njihovi prihranki, vloženi v bančne obveznice. Zato je jasno, da jim druga stran (poslovne banke, centralna banka in država) storila krivico oz. jim zamolčala odločilne okoliščine - bodisi v fazi, ko jim je izvabljala njihove prihranke, bodisi pri razpolaganju s temi sredstvi, bodisi nazadnje, pri odvzemu teh sredstev. Mali vlagatelji pač ne morejo biti sami krivi oz. odgovorni, če je druga stran, ki je imela vse vzvode v svojih rokah, sprejemala za banke in za vlagatelje škodljive odločitve, ki jih je pred vlagatelji vseskozi prikrivala in jih skuša prikrivati še danes, sklicujoč se na nedotakljivost oz. imuniteto.

»Pravnomočna sodba, ki jo je seveda treba spoštovati, v skrajno nenavadno luč meče ravnanje nekaterih drugih sodišč, ki so - še vedno in že vrsto let čakajoča »Godotov« zakon o postopku sodnega varstva razlaščenih vlagateljev - na dno predalov zložila tožbe še tisočerih manjših vlagateljev, kot sta bila dva uspešna tožnika. Tudi večina preostalih tožb namreč ne temelji zgolj na okoliščini izbrisa, temveč na vseh drugih spornih ravnanjih poslovnih bank in Banke Slovenije. Tako se med drugim vse bolj zastavlja vprašanje, kdo bo nosil odgovornost za vse večje stroške, povezane z izjemnim zavlačevanjem in prekoračitvami vseh rokov (tudi tistega, ki ga je določilo Ustavno sodišče RS), pri izrecnem in očitnem o(ne)mogočanju uveljavljanja pravic razlaščenih vlagateljev v slovenske banke – izteka se namreč že šesto leto od uradno protiustavnih razlastitev,« je odločitev Višjega sodišča v Celju pospremil Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ter pri tem dodal:

»Še posebej nas veseli obrestni del sodbe (upravičenost do zamudnih obresti od dneva vplačila!), ki v skrajno nenavadno luč meče tudi ravnanje Ministrstva za finance, ki s svojimi predlogi po skoraj šestih letih krivic razlaščene vlagatelje skuša prikrajšati za kakršnekoli obresti z določili zakona, naj bi bile odškodnine "obrestovane" po ničelni obrestni meri Evropske centralne banke!«