V VZMD se ne zanašajo na možnost skorajšnjega sprejetja zakona, ki bi omogočil plačilo ustrezne odškodnine izbrisanim/razlaščenim imetnikom delnic in podrejenih obveznic šestih slovenskih bank, zato so s strokovnimi sodelavci uspešno izvedli še eno v nizu pomembnih dejanj, usmerjenih v poplačilo oškodovanj, ki so jih utrpeli izbrisani vlagatelji. Gre za vložitev premoženjsko-pravnih zahtevkov, pripravljenih v sodelovanju s kvalificiranim pooblaščencem, odvetnikom mag. Alešem Kalužo, ki je premoženjsko-pravni zahtevek vložil neposredno pri Specializiranem državnem tožilstvom (SDT), slednje pa je vložitev premoženjsko-pravnih zahtevkov sprejelo.

Na isti državni organ je bila vložena tudi kazenska ovadba Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) zoper nekdanje člane Sveta Banke Slovenije. Kazenska ovadba je javno objavljena in v celoti dostopna na sledeči spletni povezavi: www.portalplus.si/3255/ekskluzivno-kazenske-ovadbe-zoper-vrh-slovenskih-bankirjev.

Vložitev premoženjsko-pravnega zahtevka ima pomembno vlogo za kasnejši nabor pravnih možnosti razlaščenih vlagateljev. Če bo namreč kazensko sodišče obsojencem naložilo povrnitev škode, povzročene s kaznivim dejanjem članov Sveta Banke Slovenije, bo to lahko storilo le v dobro tistih razlaščenih vlagateljev, ki so premoženjsko-pravni zahtevek pravočasno vložili. Z vložitvijo takšnega zahtevka pa razlaščeni vlagatelj oziroma njegov pooblaščenec pridobi tudi vrsto drugih pravic, kot npr. podajanje predlogov sodišču glede izvajanja dokazov, možnost postavljanja vprašanj pričam, možnost prevzema pregona itd.

Preko VZMD in izbranega odvetnika je bilo doslej na SDT vloženih kar 88 premoženjsko-pravnih zahtevkov, kar potrjuje, da je med razlaščenimi vlagatelji še ogromno volje in interesa za odpravo krivic, ki so jim bile povzročene pred šestimi leti. Tako so v VZMD prepričani, da množičnost odziva – tudi na njihovo tokratno pobudo – med drugim pošilja jasno sporočilo zakonodajalcem, ki še vedno niso sprejeli ustreznega zakona, navkljub izrecnim uradnim zahtevam Ustavnega sodišča RS iz leta 2016. Zato strokovni sodelavci VZMD pričakujejo, da bo NPU razširil svoje aktivnosti tudi na katero izmed drugih »domačih« bank (Abanka, NKBM itn.), katerih vlagatelji so bili prav tako oškodovani z odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih. Takrat bodo z naborom strokovnjakov različnih strok podrobno preučili tudi možnosti vlaganja premoženjsko-pravnih zahtevkov vlagateljev drugih bank, in ne zgolj razlaščenih vlagateljev v NLB.

V VZMD si že vrsto let prizadevajo za odpravo krivic, ki so bile vlagateljem v domače banke povzročene s - zdaj tudi uradno neupravičeno - prisilno razlastitvijo. Njihova prizadevanja so bila v tem času številna in raznovrstna ter so vselej tudi javno objavljena. Vsa stremijo k istemu cilju: odpravi nezaslišanih krivic in oškodovanj domačih vlagateljev ter vzpostavitvi stabilnega in zaupanja vrednega investicijskega okolja in klime v Republiki Sloveniji, z multiplikativnimi pozitivnimi učinki za skupnost in vse državljane.

V želji po celoviti informiranosti vseh, ki jih problematika zadeva, v VZMD izpostavljajo naslednje:

1. Obžalujemo, da je že Državni zbor RS pri sprejemanju novele  Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1B) izbral takšno dikcijo glede pravic malih delničarjev, ki je dvoumna in pušča manevrski prostor - tako za nenamerne napake, kot za tiste, ki jim ni v interesu celovita informiranost malih delničarjev, za kar si v VZMD zavzeto prizadevamo vse od leta 2005. Državni zbor je namreč uzakonil besedilo, ki določa, da mora oseba, ki prevzame vrednostne papirje s skupnega namenskega računa za KAD, sprejeti vrednostne papirje brez donosov ali izplačil zanje. Zakon bi bil brez te določbe veliko bolj jasen in nedvoumen.
2. Opozarjamo, da ZNVP-1B sicer vsebuje tudi izrecno določbo, da v primeru, ko KDD prejme nadomestilo za vrednostne papirje, upravičenci lahko zahtevajo izplačilo takega nadomestila do 31. 12. 2021.
3. Postopek, kako in kdaj pridobiti denarno nadomestilo, pa v zakonu ponovno ni določen, niti niso opredeljeni stroški, ki jih mora iztisnjeni mali delničar v takem primeru nositi. Zakon namreč določa zgolj, da se izplačilo opravi brezobrestno in zmanjšano za morebitne stroške. Kako visoki so lahko ti stroški, zakon žal tudi tokrat ne določa.

Na dlani so tako sledeči zaključki:

1. Za čim prejšnji prejem nakazil oz. odpravnin pod jasnimi in preglednimi pogoji je bil potreben prenos delnic z bivšega-ukinjenega registrskega računa na plačljivi trgovalni račun pri finančnem posredniku (bodisi individualno bodisi preko sheme za skupno prodajo oz. programa »Delniška OPORA« pri VZMD).
2. Naknadno plačilo denarne odpravnine je mogoče še do 31.12.2021, vendar v postopkih in pod pogoji, katerih stroškovni vidik, čas trajanja in druge okoliščine ter postavke postopka izplačevanja žal ostajajo nejasni oz. spremenljivi.

Ker so v VZMD - skladno s svojim poslanstvom - prvenstveno zavezani prizadevanjem v interesu malih delničarjev ter njihovemu zadovoljstvu, vabijo vse delničarje:

• ki so bili imetniki delnic v družbah, kjer je prišlo do iztisnitve malih delničarjev,
• ki so v mesecu avgustu pristopili k programu »Delniška OPORA« in
• ki menijo, da so to storili zaradi tega, ker so zmotno mislili, da bo celotna denarna odpravnina iz naslova iztisnitev zanje po 1. 9. 2019 nepovratno izgubljena,

da se neposredno obrnejo na sodelavce programa »Delniška OPORA« pri VZMD, in sicer z dopisom na e-naslov delnice@vzmd.si, da skupaj poiščejo ustrezno rešitev.