Matjaž Polanič_______ LJUBLJANA - V zadnjem času se dokapitalizacije družb (predvsem holdingov) kar vrstijo, pri čemer so mali delničarji mnogokrat na povsem legalen način izigrani in oškodovani. Na skupščinah, kjer o tem glasujejo, imajo namreč večji lastniki premoč nad manjšimi in lahko izključijo prednostno pravico preostalim malim delničarjem, ki bi dokapitalizacijske delnice želeli vplačati, saj je njihova cena mnogo nižja od poštene tržne vrednosti. Dokapitalizacije po nizkih cenah, ki smo jim priča v zadnjem času, privedejo do padca knjigovodske vrednosti tudi preostalih delnic.
Hkrati se zaradi večjega števila delnic znižajo tudi dividende in dobiček na delnico. Med odmevnejšimi dokapitalizacijami, kjer so delno ali v celoti izključili prednostno pravico manjsmskim delničarjem, omenimo Mip, Finiro in Fond Invest, ki so dokapitalizacijo izvedle konec lanskega leta, Probanka sredi lanskega leta, NFD Holding ter Pom-Invest in Mercator konec leta 2005. Vsem omenjenim dokapitalizacijam je skupno, da so jih lahko dokapitalizirali le izbranci. Toda profesor na mariborski pravni fakulteti Marijan Kocbek opozarja, da se lahko pri dokapitalizacijah le izjemoma izključi prednostna pravica manjšinskih delničarjev, saj morajo za to obstajati posebni utemeljeni razlogi, ki ne smejo biti le pridobitev denarnih sredstev. »Denar ni nikoli utemeljen razlog za izključitev, saj ga lahko prispevajo tudi manjšinski delničarji,« dodaja Kocbek. Tudi v primeru, da utemeljeni razlog za izključitev prednostne pravice obstaja, mora biti cena dokapitalizacijske delnice poštena. »Pn dokapitalizaciji prav tako ne smejo biti oškodovani mali delničarji, saj lahko v nasprotnem primem ti na sodišču izpodbijajo sklepe, sprejete na skupščini, ter zahtevajo, da izvedenec finančne stroke oceni pošteno vrednost družbe ter določi vrednost dokapitalizacijske delnice,« pojasnjuje. Zaprtih dokapitalizacij ne podpira niti predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Simoneti, ki pravi, da je je smisel kotacije na borzi tudi v tem, da so dokapitalizacije odprte za vse investitorje. Direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Neven Borak nam ni želel povedati, ali katero od zadnjih dokapitalizacij preiskujejo, niti nam ni povedal jasnega stališča ATVP glede zaprtih dokapitalizacij. matjaz.polanic@dnevnik.si Predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Simoneti (v sredini) zaprtim dokapitalizacijam ni naklonjen, saj meni, da bi morale biti te odprte za vse investitorje. Profesor na mariborski pravni fakulteti Marijan Kocbek (levo) pri tem dodaja, da mora biti za izključitev prednostne pravice malih delničarjev utemeljen razlog, ki nl nikoli denar, saj lahko tega prispevajo tudi mali delničarji. Direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev Neven Borak (desno) še opozarja, da so dokapitalizacije široko vprašanje, ki je le deloma v njihovi pristojnosti. Ali pregledujejo katero od zadnjih dokapitalizacij, nam Borak ni želel odgovoriti. Foto: Bojan Velikonja, Jaka Adamič, Matej Povše/dokumentacija Dnevnika Z jzključitvijo prednostne pravice do vecinskega deleža Med glavnimi razlogi za zaprte dokapitalizacije je po mnenju poznavalcev predvsem krepitev lastniškega deleža ter iztisnitev malih delničarjev. Pri tem ni zanemarljiv podatek, da se veliko dokapitalizacij izvede tudi ali predvsem s stvarnimi vložki, kot so delnice ali deleži družb, ki ne kotirajo na borzi, poslovni prostori.... Med zadnjimi primeri zaprtih dokapitalizacij velja omeniti Finiro, ki sta jo po 40 odstotkov nižji ceni od knjigovodske dokapitalizirali le družbi Alisio in Sivent, ki je Finiri tudi prodal dobrih 40 odstotkov delnic GP Ljubljane. Še opaznejša razlika je bila pri nedavni dokapitalizaciji Fond Investa, kjer je bila vrednost dokapitalizacijske delnice le dober odstotek nad tržno vrednostjo, vendar hkrati skoraj šestkrat nižja od knjigovodske. V Fond Investu so nam pred časom dokapitalizacijo opravičili s tem, da jo potrebujejo za določen projekt, ki je poslovna skrivnost, medtem ko so se v Finiri sklicevali na to, da je bil to pogoj družbe Sivent, ki jim v nasprotnem primeru ne bi prodala deleža v GP Ljubljani. Pri tem velja omeniti, da se tudi Aktiva Invest pripravlja na močnejšo dokapitalizacijo, s katero naj bi si po mnenju poznavalcev njen največji lastiiik Aktiva Holdings želel preseči 90-odstotni lastniški delež ter tako iz Aktive Invest iztisniti preostale male delničarje. Tudi Istrabenz ima že odobreno znatnejše povečanje osnovnega kapitala z izdajo novih delnic, pri čemer bo lahko ob soglasju nadzornega sveta izključil prednostno pravico obstoječih delničarjev.
Medij: Dnevnik
Avtorji: Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 05. 02. 2007
Stran: 18
