Ima čudovito sposobnost, da jasneje od drugih vidi, kaj v posameznem trenutku potrebuje širša skupnost, in ko usmeri svoje delo in energijo v to smer, mu uspe," piše v utemeljitvi državnega odlikovanja, zlatega reda za zasluge, ki ga je na dan državnosti v predsedniški palači predsednik republike Borut Pahor izročil dr. Ludviku Toplaku, častnemu občanu Maribora in Juršincev, zaslužnemu profesorju Univerze v Mariboru, ki jo je skoraj deset let daljnovidno vodil, nekdanjemu slovenskemu veleposlaniku pri Svetem sedežu, ustanovitelju in predsedniku Alma Mater Europaea Evropski center Maribor, članu vodstva univerze matere, Alma Mater Europaea Salzburg, od nedavnega članu Viteškega reda sv. Jurija habsburško-lotarinške dinastije in še in še. Pravično bi bilo v utemeljitvi brati, da ne vidi samo jasneje, predvsem vidi daleč pred vsemi. Zadoščen je že dolgo na cilju, ko se drugi niti še ne ogrevajo."

V zadnjih desetletjih se je usmerjal v dejavnosti, ki so bile za nastajajočo državo pomembne, in dosegel uspehe, ki so vidni še danes, zato se mu Republika Slovenija zahvaljuje z visokim državnim odlikovanjem," še stoji v predsednikovi obrazložitvi tega priznanja velikemu Slovencu, ki bo čez enajst dni dopolnil 80 let, delavnik ima pa bolj poln in energije ter načrtov toliko kot malokdo polmlajši. Konec leta 2022, ob menjavi v predsedniški palači, ne bo peti predsednik 31-letne Republike Slovenije neusoden podatek za človeka, ki je bil, kjerkoli je velikopotezno deloval, dojet z zamudo, premnogokrat podcenjen, zato pa primanjkljaj za državo, ki jo je aktivno pomagal narediti." Pred 25 leti je bil čas, danes pa je treba biti realen," odgovori na predsedniško temo. Takrat je opozarjal, kar tudi danes drži, da vzporedno z demokratično politično prenovo Slovenci nismo opravili vrednotne prenove, to pa je, pravi, privatizacijo obrnilo v" prihvatizacijo", na političnem polju pa se je zgodila strankokracija in do danes profanizira politiko.

Delal državo, naredil šolstvo

Kako samo mu nis(m)o bili kos, ko je v Mariboru v devetdesetih mislil in delal" popolno univerzo" vseh temeljnih znanstvenih disciplin po zgledu najstarejših in najboljših v Evropi! Fantast, ki se bo prekalkuliral, s(m)o mislili. Šolstvo(pamet) je poročil s kulturo, izpeljal enega od praktičnih sobivanj države in Cerkve in korak naprej v mestotvornosti, ko je sedež univerze preselil na Slomškov trg ter za soseda dobil teater in škofijo, ki je bila tedaj globoko v svoji zlati dobi, Toplak pa tisti, ki je nekaj let pozneje finančno popolnoma propadlo cerkveno oblast v mestu med prvimi svaril, da se na gospodarstvo ne spozna. Ali ko je pripravil teren današnji medicinski fakulteti. In medijskim študijem v mestu. In tako naprej in tako naprej.

Krajevno običajno je, da se ljudi in reči ceni šele za nazaj, in ko se oceni rektorje mariborske univerze, to, da je bil v resnici najboljši, pripade Ludviku Toplaku. Toplakovo desetletje na čelu univerze (odšel je, ker ga niso razumeli in dohajali, in ker ga niso, so se ga bali) pomeni njen težko ponovljiv razvojni vrh, v mestu pa je zdaj že desetletje in pol nova Toplakova šola, njegov otrok Alma Mater Europaea ECM, samostojna visokošolska izobraževalna ustanova z dodiplomskim, magistrskim in doktorskim študijem in oddelki od Murske Sobote do Kopra, zasebna univerza z javnim programom. Ko je prejšnja vlada, ki se ji je iz" državnega" akademskega in takratnega političnega opozicijskega prostora očitalo, da preferira visokošolske ustanove, kot so Alma Mater Europaea in sorodne, zagnala urgentno akcijo za več medicincev, zdravstvenikov, socialnovarstvenikov, informatikov ..., je šolnik Toplak opomnil, da zamuja vsaj deset let:" Tisoče manj socialnih podpirancev na borzi dela bi imeli in mladi ljudje ne bi odhajali v tujino, če bi izobraževali za zaposljive poklice."

Več kot tisoč diplomirancev je AME že dala javnemu zdravstvenemu sistemu, vse to praktično brez enega evra od države. V Mariboru diplomirajo in magistrirajo baletniki, ta študij specifičnega in pri nas zanemarjanega poklica so na Alma Mater Europaea naredili skupaj z zagrebško pametjo. A je bil nedavno spet ogenj v strehi, ko je država po dolgoletnem mrku le podelila nekaj koncesij zasebnikom, za dva programa( zdravstvene nege in gerontologije) celo Alma Mater Europaea. Kako naporno bo za Mariborčane( Toplaku visokošolski zavod pomagata voditi hči Barbara in sin Jurij, oba doktorja znanosti, oba pravnika) razmerje: ministrstvo pod vodstvom bivšega rektorja ljubljanske univerze Papiča v novoliberalni vladi in Toplakova šola, naj tu ostane retorično vprašanje.

Edukacija, edukacija, edukacija

Predsednik republike je dr. Ludvika Toplaka odlikoval za izjemen prispevek k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije ter njeni mednarodni in akademski uveljavitvi." Bili so zavedni Slovenci in vedeli so, da je treba gledati tudi na druge, na sosede, na ožjo in širšo skupnost, na državo. Tak pogled na življenje je vzel tudi s seboj v svet," navaja utemeljitev o v juršinskem zaselku Mostje leta 1942 rojenem pravniku Ludviku Toplaku. Leto pred šefom države mu je za življenjsko delo priznanje podelila Zveza društev pravnikov Slovenije. Na predhodnici pravne fakultete v Mariboru, višji pravni šoli, je kot predavatelj začel, nato pa se je zgodila zgodovina. Bil je pri začetkih podjetja Iskra Delta in informacijske tehnologije. Predvsem pa je bil v prvih vrstah pri nastanku slovenske države. Aktivno je bil pri ustanavljanju Slovenske kmečke zveze, predhodnice stranke SLS, in seveda Demosa v celoti, leta 1990 pa na prvih demokratičnih večstrankarskih volitvah izvoljen v takrat še staro tridomno republiško skupščino, nakar je vodil skupščinski družbenopolitični zbor. Po volitvah 1992 se je prvič konstituiral državni zbor in Ludvik Toplak je bil poslanec. Delal je v ustavni komisiji državnega zbora, bil podpredsednik komisije za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, kar je sploh ena od njegovih vodilnih strokovnih tem, pa v odboru za finance in kreditno-monetarno politiko. Angažiral se je pri zakonih o zadrugah (kmetijsko-zadružno zaledje in probleme je prinesel tako rekoč od doma) in o avtocesti Koper-Lendava. Kljub vsemu so ga po eni strani okoliščine in še bolj njegova premočrtna narava plus domača vzgoja( učenje in delo) vrnili k edukaciji; konkurenčni, zaposljivi, ker se le s tem, to vedno poudari," da veliko doseči".

Ustanovni član Trstenjakove ustanove za pospeševanje vsestranskega razvoja Prlekije, Slovenskih goric in Haloz in že leta predsednik strokovnega sveta Vseslovenskega združenje malih delničarjev je redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu, kjer je prav ta konec tedna na letni konferenci. V vmesnem času med vodenjem dveh svojih šol, Univerze v Mariboru do leta 2002 in nato Alma Mater Europaea, je bil uspešen veleposlanik Slovenije pri Svetem sedežu, in to v odgovornem pa tudi najbolj posrečenem času, ko je bilo v cerkvenem Rimu odločeno, da Slovenija dobi (leta 2006) nove škofije, takrat še neskrahirana mariborska škofija pa se poviša v nadškofijo.

Vedno korak spredaj

Mednarodnih konferenc Za človeka gre na Alma Mater Europaea covid ni ustavil, ko drugače ni šlo, so bile hibridne, med govorci pa vsi, od evropskih odločevalcev v izobraževanju, akademikov do na primer Jeffreyja Sachsa z univerze Columbia, ekonomista, ki danes velja za vizionarja trajnostnega razvoja in digitalne tranzicije. Kjerkoli je dr. Toplak, so tudi večjezičnost in pametni ljudje vseh mogočih pedigrejev. Ko je bil rektorat Univerze v Mariboru še v Krekovi ulici in nato na Slomškovem trgu ter danes v Slovenski ulici, kjer je v Andreanumu sedež Alma Mater Europaea, povsod si kljuko Toplakove" ambasade" podajajo prvokategorniki. Iz znanosti, iz gospodarstva, iz politike. Med zadnjimi je bil na prijateljskem obisku predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković. Njegov pokojni oče Mario Plenković je učil na AME. "Danes vidimo, da povsod, kjer so se politiki in mediji( bili so časi, ko je medijem znal kar neizprosno poočitati, da nismo dovolj podporni, da ne prepoznamo dobrega) dobrikali ulici ali kjer sta odpovedali osebna disciplina in odgovornost ljudi, vsi trpijo; tako v Milanu, v New Yorku, v Ljubljani, v Šmarju pri Jelšah. Trpimo pa vsi drugi z njimi," je značilno unikatno nagovoril študente Alma Mater Europaea na začetku epidemije, ko so takoj preklopili na digitalno šolanje na daljavo. In spet je videl naprej:" Vsi imamo danes na izbiro dve možnosti: ali gor ali dol, ali tri tedne ali tri mesece. V prvem primeru bomo preživeli kot vsako hudo gripo ali kot kmet preživi slano, točo ali požar. V drugem primeru pa lahko grozijo drugačne posledice: ustavilo bi se gospodarstvo, zdravstveni epidemiji bi sledila gospodarska kriza, zmanjkalo bi denarja za plače; gospodarski krizi bi sledila socialna kriza, ljudje si ne bi mogli kupiti dobrin za preživetje; vsemu temu pa bi sledila politična kriza, ki ima nepredstavljive posledice. Populisti čakajo v stilu: čim slabše, tem boljše. Vse to lahko prepreči ozaveščanje ljudi brez panike. Potrebna je pravična razporeditev dobrega in slabega, solidarnost na vseh nivojih v družini, v firmi, v soseski, v občini in v državi in v Evropi."