Spodbuditi ljudi, ki imajo v Sloveniji okoli 24 milijard evrov v depozitih na bankah, da bi prihranke investirali na kapitalskem trgu, bi bilo koristno tako zanje kot za celotno skupnost, je v pogovoru za STA dejal predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Verbič. "Pri tem vidimo veliko prostora in z vseh vidikov pozitivne učinke za gospodarstvo," je dodal.

Tako bo na konferenci, ki bo v organizaciji VZMD in Evropske federacije investitorjev in uporabnikov finančnih storitev (Better Finance) potekala med 11. in 14. septembrom na Bledu, eden ključnih poudarkov ta, "da naše odločevalce končno pripravimo do tega, da stimulirajo ljudi, da prek kapitalskega trga pomembno prispevajo k razvoju tako prepotrebnih infrastrukturnih projektov kot gospodarskih družb in imajo za to ustrezen donos".

Med možnostmi vidi financiranje velikih infrastrukturnih projektov z izdajo obveznic z zagotovljenim donosom, ki bi jih lahko kupili mali vlagatelji. Poleg tega bi morala po njegovem mnenju Ljubljanska borza bolj spodbujati podjetja - npr. startupe in družinska podjetja, v katerih prihaja do menjave generacij -, da bi potreben kapital pridobila prek borze.

Možna spodbuda bi lahko bila, da dobiček, ustvarjen pri prodaji vrednostnih papirjev domače borzne družbe, ob hkratni ponovni naložbi teh sredstev v vrednostne papirje druge domače borzne družbe ne bi bil obdavčen. "S tem bi se dvignila likvidnost kapitalskega trga, cena vrednostnih papirjev bi zrasla, na drugi strani pa bi zagotavljali imetništvo vrednostnih papirjev in ustrezne donose," je dejal.

Meni, da bi morala država spodbujati tovrstne naložbe, ki so namenjene npr. varčevanju za starost, za primer zdravstvenih težav ali za izobraževanje potomcev.

Poleg tega bi morali po njegovem mnenju lastniki nekaterih podjetij, kjer "delitev dividend vidijo kot nekaj nezaželenega in moralno nesprejemljivega, ker da se vlaga v razvoj", spremeniti miselnost. "Ta logika je zgrešena. Ne bo več mogoče računati na kapital ljudi, ki je v bistvu poceni," meni Verbič.

Eden ključnih vidikov pri odločanju ljudi za vlaganje na kapitalskem trgu je po njegovih besedah zaupanje. "Pri nas smo zaupanje naših vlagateljev, bržčas načrtno, zapravili pri delnicah Nove KBM, pri katerih so bili izigrani in do danes iz tega niso dobili še nič," je dejal o dolgotrajnih sodnih in drugih postopkih po razlastitvah v sanaciji bank konec leta 2013 in dodal, da je skrajni čas, da se najde politična volja za poravnavo.

Med ovirami vidi tudi stroške za imetništvo vrednostnih papirjev. Novela zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih - ki je ukinila registrske račune, na katerih so ljudje hranili premoženje iz lastninjenja v začetku 90. let prejšnjega stoletja, in jim je kot eno od možnosti ponudila odprtje trgovalnih računov - je skušala omejiti stroške vodenja trgovalnih računov, a je ustavno sodišče ugodilo pobudi nekaterih bank in borznoposredniških hiš ter razveljavilo del zakona, ki je te omejitve določal. "To je kratkovidno in usmerjeno v to, da bodo na borzi lahko prisotni le večji igralci," meni Verbič.

V združenju si prizadevajo za to, da bi veljali enaki pogoji za zamenjavo finančnega posrednika, saj so sedaj lahko izstopni stroški višji, kot je vrednost celotnega portfelja, in bi torej veljala podobna ureditev, kot je pri menjavi telekomunikacijskega operaterja ali dobavitelja elektrike.

Združenje se je z Better Finance dogovorilo, da bo svojo shemo Delniška opora - prek katere nudi podporo in zastopanje lastnikom delnic z registrskih računov - prek sestrskih združenj ponudilo tudi v drugih evropskih državah, hkrati bo shema na voljo tudi lastnikom drugim vrednostnih papirjev, ne le tistih z ukinjenih registrskih računov. "V okviru programa Delniška opora smo doslej za več kot 7000 vlagateljev poskrbeli, da so ohranili svoje imetništvo in iz tega imetništva dobili več, kot če bi jih opustili ali bi odpirali trgovalne račune," je dejal Verbič.

Na konferenci bodo med drugim investicijske priložnosti predstavili Družba za upravljanje terjatev bank, agencija Spirit in prvi nepremičninski sklad v Sloveniji Equinox, razpravljali bodo o pokojninskem varčevanju v Evropi, med gosti pri tej temi bo tudi predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, ter z ministrom za digitalno transformacijo Markom Borisom Andrijaničem govorili o digitalni transformaciji in kibernetski varnosti pri poslovanju.

Načrtujejo, da bo konferenca potekala s fizično prisotnostjo udeležencev. "To vidimo kot veliko prednost, saj je neposredno srečanje pri tovrstnih konferencah praktično edina možnost, da pride do ustrezne predstavitve in sklenitve posla, torej do investicije ali poslovnega sodelovanja," pravi Verbič. Dodaja, da pa bodo pri organizaciji upoštevali morebitne dodatne ukrepe za omejitev širjenja novega koronavirusa.