Korporativne informacije so uporabne, če so celovite, biti morajo primerljive, standardizirane, je na trajnostnostnem panelu, namenjenem povečanju angažmaja delničarjev, na konferenci, ki poteka v organizaciji Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) in Evropske federacije investitorjev in uporabnikov finančnih storitev (Better Finance), dejal predstavnik italijanskega regulatorja trga vrednostnih papirjev Consob Carmine Di Noia. Večji obseg delovanja v e-obliki, ki ga je prinesla pandemija, ne sme biti izgovor, da bi podjetja otežila sodelovanje delničarjev, je poudaril.

Nemško združenje imetnikov vrednostnih papirjev DSW ugotavlja, da uveljavljanje pravic delničarjev na nacionalni ravni teče razmeroma dobro, težave pa nastanejo pri čezmejnem lastništvu vrednostnih papirjev. Kot je povedala Chistiane Hölz iz DSW, so v raziskavi uspešnosti uveljavitve evropske direktive o pravicah delničarjev ugotovili, da velik del, polovica vprašanih, delničarjev, ki so imeli v lasti delnice podjetja v drugi državi, ni bilo ustrezno obveščenih o skupščinah podjetij, katerih delničarji so bili. Manjkale so določene informacije, npr. o presečnem datumu lastništva s pravico do dividend. 80 odstotkov jih tudi ni moglo sodelovati na skupščinah, ker od borznega posrednika ali banke depozitarja niso dobili možnosti vstopa na skupščino ali glasovalne naprave.

Predstavnik Evropske komisije Alain Deckers je dejal, da si komisija zelo prizadeva za izboljšanje transparentnosti. Med drugim so prenovili akcijski načrt vzdržnega financiranja in pripravili predlog evropske direktive o trajnostnem poročanju podjetij. Deckers je dejal, da transparentnost ne bo rešila vseh težav, je pa pomembna za zagotavljanje zaupanja malih vlagateljev. Pri tem je pomembno, da so informacije ustrezno dostopne in hkrati kakovostne. Poudaril je, da za vlagatelje vedno bolj pomembne, celo bolj kot informacije o poslovanju, postajajo informacija o tem, kako trajnostno posamezno podjetje deluje.

Transparentnost pogajanja resnicoljubnost, ki nato poganja zaupanje, je menil ustanovitelj delovne skupine Transparency Task Force, ki si prizadeva za povečanje preglednosti v finančni industriji, Andy Agathangelou. Poudaril je, da mora z lastništvom priti tudi odgovornost, pri čemer je izpostavil nujnost angažmaja glede podnebnih sprememb in pridobivanja informacij o trajnostnem delovanju podjetij, v katere vlagatelji investirajo. V tej luči je tudi menil, da bi bilo treba določene stvari drugače poimenovati - izraz "trajnostnost" bi zamenjal z izrazom "preživetje", izraz "globalno segrevanje" pa izraz "nepovratna okoljska katastrofa".

Svetovalec predsednika republike za področje gospodarstva in financ France Arhar, sicer med drugim prvi guverner Banke Slovenije, je poudaril pomen zaupanja na finančnem trgu in v tej luči izrazil skrb glede evropske monetarne politike in javnega dolga.

Profesorica prava in nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU Verica Trstenjak je dejala, da je treba nekatere pravice vlagateljev obravnavati kot človekove pravice. V koronski krizi je bila npr. pravica do lastnine začasno omejena - banke npr. niso smele izplačevati dividend, je dejala in dodala, da je človekove pravice možno tudi omejiti, a pod zelo strogimi pogoji, torej da je omejitev opredeljena z zakonom in da je sorazmerna.

Vodja belgijskega urada za nadzor nad finančnimi storitvami in trgu FSMA Jean-Paul Servais je v svojem prispevku med drugim izpostavil, da so mladi vedno bolj aktivni na kapitalskem trgu, ob tem je več pozornosti namenjene trajnostnem delovanju podjetij, v katere investirajo, ter digitalnim naložbam, tako da mora spremembam slediti tudi politika in regulacija.

Na panelu o digitalni transformaciji in kibernetski varnosti podjetij je državni sekretar v služba vlade za digitalno preobrazbo Peter Geršak poudaril, da mora Slovenija dvigniti tempo pri digitalni preobrazbi, povečati želijo obseg javnih storitev, ki so na voljo digitalno, ter spodbuditi inovacije in nove tehnologije.

Strokovnjak za digitalne tehnologije in politike Dušan Caf iz Inštituta Digitas je dejal, da morajo podjetja več pozornosti nameniti kibernetski varnosti, posebej v času, ko se storitve selijo v oblak in zaradi pandemije več ljudi dela na daljavo. Poudaril je, da je veliko podjetij tarča izsiljevalskih hekerjev, in to na tedenski ravni, tako da morajo veliko pozornosti posvečati varnosti svojega poslovanja.