MATEJ TOMAŽIN Po dobrem letu dni smo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev ponovno - že drugič - dobili osveženi kodeks upravljanja javnih delniških družb. Spremembe so bile nujne predvsem zaradi zakonskih okvirjev, ki so se razširili skladno z novim zakonom o gospodarskih družbah, novim zakonom o prevzemu ter novim zakonom o trgu vrednostnih papirjev. Kodeks upravljanja javnih delniških družb ni samo vodič podjetij, ampak tudi neka zaščita malih delničarjev, ki si upoštevanje kodeksa lahko predstavljamo kot neki minimum, ki naj bi ga podjetja pri poslovanju upoštevala. Pri tem izstopajo predvsem razkritja podjetja, kar razumemo kot predpisani način komunidranja podjetja z zunanjo javnostjo.
V tem sklopu je namreč predpisano, da mora družba javno poročati o svojem finančnem in pravnem položaju. Iz teh informacij si delničarji in dmga zainteresirana javnost oblikujemo mnenje o podjetju. Tudi o vrednosti podjetja, saj te informacije obsegajo načrte prihodnjega poslovanja in vsa morebitna odstopanja od napovedanega. Dosedanja praksa kaže, da se slovenska podjetja to šele uvajajo upoštevati. Začetni spodrsljaji so vidni tudi pri največjih. Na primer pred kratkim smo lahko v dnevnem finančnem časopisu prebrali izjavo predsednika uprave Krke, da so letošnje ocene poslovanja (750 milijonov evrov prihodkov iz prodaje in 130 milijonov evrov dobička) sestavljali avgusta lani, ko še niso vedeli za končne lanske številke. In zaradi tega naj bi letošnje ocene presegli. Skladno z upoštevanjem kodeksa se lahko vprašamo, zakaj Krka ne upošteva napotila, da javnost obvesti to morebitno odstopanje oziroma še bolje: zakaj danes ne popravi letošnje ocene. V tujini so taki popravki pogosti, vsi pa jih sprejemajo kot nekaj normalnega - kot novo informacijo, ki se jo upošteva pri vrednotenju podjetja. Zato ti popravki ne delujejo vedno pozitivno na gibanje tečaja delnic podjetja. Pri morebitnih negativnih popravkih so reakcije vlagateljev negativne in nasprotno, pri pozitivnih popravkih so reakcije pozitivne. Zakaj se pri nas ta praksa še ni prijela, je težko razložiti. Po vsej verjetnosti zaradi navajenosti direktorjev, daje zastavljene cilje najbolje preseči. Najlažji način za dosego tega paje, da si cilj zastavimo nizko. S takim razmišljanjemje položaj uprave na prvi pogled na boljšem. Toda v resnici je na slabšem, saj tržna vrednost podjetja zaradi pomanjkanja pravih informacij ne dosega prave vrednosti. In v tem kontekstu se uprava ni potmdila povečati tržne kapitalizacije podjetja tako kot bi to lahko. Seveda to vel]a tudi nasprotno. Ko uprave nekatere informacije zamolčijo. Lep primer je Intereuropa, kije pred kratkim prodala skoraj celoten delež v Banki Koper. Zgodba ima zanimiv epilog, ki ga lahko strnemo kot to, da je Intereuropa »pozabila« razkriti, da je Banko Koper dolžna prodati največjemu lastniku. In to po bistveno nižji ceni, kot bi jo lahko iztržila. S tem so oškodovani prav vsi delničarji, ki so s prodajo Banke Koper pričakovali bistveno večjo kupnino in zato se ne bi čudil, če bi kdo vložil kakšno tožbo. Ozadje se skriva v tem, da o tej nakupni opciji ni bilo prav nič govora. Pri pregledu vsebin javnih objav Intereurope se je o nakupni opciji prvič govorilo šele lani, ko smo prebrali, da so v sklopu podaljšanja delničarskega sporazuma med delničarji Banke Koper nakupno m prodajno opcijo podaljšali. Pred tem govora o nakupni opciji ni bilo, kar razkrivajo tudi letna poročila, kjer je bilo pri Banki Koper zapisano le, da obstaja prodajna opcija. To pomeni, da je vedno možnost, da se proda za določeno vrednost, ne pa tudi obveza. Razumljivo je, da Intereuropa potrebuje kapital za širitev osnovnega poslovanja, toda nerazumljivo je, da ob tako pomembni prodaji na pol zavaja vlagatelje, da je bila to najugodnejša cena v tem obdobju. Vsak malo bolje poučeni vlagatelj ve, da se večji deleži uspešnih bank ne prodajajo tako poceni, kot se je tokrat prodala Banka Koper. MATE) TOMAŽIN, samostojni finančni svetovalec matej.tomazin@podlupo.si
Medij: Delo
Avtorji: Tomažin Matej
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Priloga FT
Datum: 12. 02. 2007
Stran: 16
