Delničarji so na skupščini, na kateri se je zbralo 57 odstotkov kapitala, podprli predlog spremembe statuta NLB-ja. Sledili so odločbi ustavnega sodišča iz junija lani, da banka svetu delavcev omogoči imenovanje predstavnikov v nadzorni svet in mu da možnost imenovanja člana uprave, delavskega direktorja. Strinjali so se z vodstvom banke, ki je predlagalo, da se zato število članov nadzornega sveta poveča z devet na 12, od tega je predstavnikov kapitala osem, število članov uprave pa se lahko poveča s šest na sedem.

Delničarka Gordana Vranova je predlagala, da bi bilo nadzornikov devet, od tega šest predstavnikov kapitala in trije predstavniki zaposlenih, v upravi pa od tri do pet predstavnikov kapitala in delavski direktor. Menila je, da sodišče ni določilo, da se mora število povečati, ampak da mora banka zagotoviti sodelovanje zaposlenih. Skupščina njenega predloga ni podprla.

Menjave v nadzornem svetu

Svet delavcev NLB-ja je na seji 9. junija imenoval Petro Kakovič Bizjak, Sergejo Kočar in Bojano Šteblaj za članice nadzornega sveta NLB-ja kot predstavnice delavcev. Članice bodo mandat nastopile po vpisu sprememb statuta v sodni register. Njihovo primernost za nadzornice pa bo, kot je to običajno, presodila Evropska centralna banka.

Delničarji so v nadzorni svet tokrat imenovali Verico Trstenjak ter za nov mandat sedanja predsednika nadzornikov Primoža Karpeta in člana Davida Erica Simona. Mandat se letos izteka Laszlu Urbanu in Alexandru Bayru, v nadzornem svetu pa ostajajo Andreas Klingen (mandat 2019–2023), ki je namestnik predsednika, Peter Groznik (2017–2021), Shrenik Dhirajlal Davda (2019–2023), Mark William Lane Richards (2019–2023) in Gregor Rok Kastelic (2019–2023).

Lanski bilančni dobiček ostaja nerazporejen

Delničarji so podprli predlog vodstva banke, da bilančni dobiček za lani v višini 228 milijonov evrov, ki vključuje čisti dobiček poslovnega leta 2019 v višini 176,2 milijona evrov in preneseni dobiček iz preteklih let v višini 51,9 milijona evrov, ostane nerazporejen in je to preneseni dobiček.

Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) je predlagalo, da bi za dividende namenila 50 milijonov evrov ali 2,50 evra na delnico, a skupščina predloga ni podprla. S tem NLB sledi sklepu Banke Slovenije, ki je bankam omejila razdelitev dobička, da bi bančni sistem ob epidemiji covida-19 lažje prenesel potencialne izgube.

Predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak je spomnil, da je bilo lansko leto "najboljše v zgodovini NLB-ja". V tem letu se je za NLB končal proces privatizacije, NLB je izdal nove podrejene instrumente na finančnem trgu, izvedel je prodajo NLB Vite, s čimer so prenehale omejitve pri njenem poslovanju. "S tem smo prišli v položaj, da NLB lahko deluje kot samostojna, svobodna in s preostalimi ponudniki v ciljni regiji enakopravno delujoča banka," je poudaril.

V nakup srbske banke

NLB je ustanovil lizinško družbo, produkte Vite, ki je zdaj v lasti Save Re, pa trži še naprej. Je v postopku prevzema Komercialne banke v Srbiji, ta pa je odvisen od pridobivanja dovoljenj regulatorjev in izpolnjevanja drugih pogodbenih zavez. "Sklepni del transakcije naj bi se odvil v zadnjem četrtletju leta," je napovedal Brodnjak. Navzočnost NLB-ja v državah jugovzhodne Evrope je povzel z besedami: "NLB na Balkanu je zgodba o uspehu."

Koronakrizni obeti

V koronsko krizo je NLB vstopil kapitalsko dobro podkrepljen, na področju nedonosnih posojil je "v zadnjih letih naredil izjemen napredek". Za vodstvo banke je zamrznil prejem variabilnih prejemkov, fiksne je znižal upravi in nadzornemu svetu za 15 odstotkov, preostalim vodstvenim delavcem za 10 odstotkov za osem mesecev. "Končne posledice krize so še pred nami," je menil, a je zdaj navzočega več optimizma kot pred dvema mesecema.

Banka je neodvisno od protikoronskih ukrepov države strankam zagotavljala likvidnostno podporo, je zatrdil prvi mož NLB-ja. Glede sheme podeljevanja kreditov z državnim poroštvom je Brodnjak ocenil, "da je ta na pravi poti in da računajo, da bo v najkrajšem možnem času tudi zaživela".