Presenetljivi zasuk v pekovski prevzemni zgodbi Vipa je tik pred iztekom prevzemne ponudbe Zita za ajdovski Mlinotest presenetila z odkupom skoraj 22-odstotnega deleža Soda in Kada vMlinotestu -Delmčarji v Vipi so se čutili ogrožene LJUBLJANA, NOVA GORICA - Tik preden se je v ponedeljek iztekla prevzemna ponudba Žita za ajdovski Mlinotest, je Vipa presenetila z odkupom skoraj 22-odstotnega deleža v Mlinotestu. Ta bo za Vipo »vsaj« srednjeročna naložba, ker bo ob uspešnem prevzemu Vipe Holdinga lastnik skoraj polovice Mlinotesta, ne gre pa izključlti niti nove prevzemne zgodbe. Borut Kuharii, predsednik uprave Vipe,
medtem zanika vsa namigovanja na povezavo s Pekarno Blatnik. Vipa je za delnico Mlinotesta odštela.i8oo tolarjev, to je 70 tolarjev več, kot je zanjo ponudilo Žito. Na vprašanje, zakaj se je Vipa odločila za ta presenetljivi korak, predsednik uprave Vipe Borut Kuharič odgovarja, da odlofitev Vipe niti ni tako zelo presenetljiva. Vipa Holding, ki jo Vipa zdaj prevzema, je namreč že lastnik četrtine Mlinotesta, zato je Vipa prevzemno zgodbo ajdovskih pekarjev spremljala že dalj časa. »V družbi Vipa verjamejo, da ima Mlinotest razvojni potencial, zato v prihodnje ne izključujejo drugih lastniških in ppslovnih povezovanj vpanogi zaradi konsolidacije. Pri tem želijo, da bi imel Mlinotest pri morebitni konsolidaciji pekarske industrije še naprej aktivno vlogo, kot jo je imel že v preteklosti,« so včeraj sporočili iz Vipe. Podobno je dejal tudi Kuharič: »Mislimo, da je to dobra naložba in da si tudi Mlinotest zasluži lastnika, ki bo podpri njegovo razvojho prizadevanje. Mislim, da v tem ni nič slabega.« Kuharič je sicer poudaril, da se je Vipa za nakup Kadovega in Sodovega deleža v Mlinotestu odločila zadnji hip. Pri tem naj spomnimo, da bo ob uspešnem prevzemu Vipe Holdinga Vipa posredno postala lastnica skoraj 47 odstotkov Mlinotesta, zato nas je zanimalo, ali lahko čez nekaj časa pričakujemo novo prevzemno ponudbo za Mlinotest. »Tu je več čejev. Če bodo vsi izpolnjeni, bomo zagotovo naredili tako, kot zahteva zakon. Mislim, da smo že pokazali, da ne izigravamo malih delničarjev,« odgovaija Kuharič. Odkar je Vipa presenetila z vstopom v Mlinotestovo lastniško strukturo, so se med poznavalci finančnega trga razširila tudi ugibanja, da morda Mlinotest ne bo dolgoročna naložba Vipe, vendar je Kuharič takšna namigovanja včeraj ostro zavmil: »To moramo odločno zanikati - dejavnost Vipe je tudi holdinška dejavnost, kar pome BORUT KUHARIČ ni, da se delajo projekti, ne gre pa za nakup delnic od danes na jutri. Gre vsaj za srednjeročno naložbo, kratkoročna pa to zagotovo ni.« Zanikal je tudi ugibanja o Vipinem sodelovanju s Pekamo Blatnik, ki naj bi pozneje z odkupom Vipinega deleža dobila še eno možnost za vstopvMlinotest. Sicer pa se o povezavah med Vipo in Mlinotestom ugiba že od avgustovske zamenjave predsednika uprave Vipe Egidija Birse. Kot smo že poročali, naj bi bil med najglasnejšimi zagovorniki njegove odstavitve ravno predsednik Mlinotestove uprave David Nabergoj. Kuharič je končno vsaj posredno potrdil takratna ugibanja, saj je včeraj za Delo pojasnil, da so se »delničarji v Vipi dejansko počutili ogrožene. Eden izmed teh je Mlinotest, sicer pa gre za štiri delničarje - Goriška Brda, Mlinotest, Hit in Abanka. To, kar se je zgodilo v Vipi, je bilo gotovo za zaščito njihoyih delniških interesov.« Z enakimi besedami je zamenjavo predsednika uprave Vipe avgusta pojasnjeval tudi direktor vinske kleti Goriška Brda Silvan Peršolja. 0 Vipini obrambi Mlinotesta pred prevzemom pa smo ugibali tudi po dolgotrajnem prevzemanju Vipe Holdinga, ki zaradi hovega zakona o prevzemih svojega deleža v Mlinotestu prevzemnikom ni mogel prodati, vendar je Kuharič te domneve včeraj znova zanikal z besedami, da je šlo za dva ločena projekta, pri čemer se lahko pogosto zgodi, da »dogajanje v enem sproži dogodke v drugem«. Predsednik uprave Mlinotesta David Nabergoj včeraj za Delo ni hotel komentirati dogajanja, ker se je odločil, kot je povedal, da bo do vseh medijev v danih razmerah ravnal enako. »Bom pa kaj več povedal pozneje, ko se bodo stvari razčistile,« je napovedal. Žitojeimelobitko tako rekoč dobljeno Zadnji dan veljavnosti obeh prevzemnih ponudb Pekame Blataik in Žita se je domnevno za Žito že dpbljena pekarska bitka za prevzem Mlinotesta presenetljivo preusmerila k novemu prevzemniku. »V igro je kot princ na belem konju vstopil nov kupec, ki je ponudil 70 tolarjev višjo ceno kot mi, zaradi česar sta državna sklada prodala svoj lastniški delez finančnemu invesdtorju,« jevčeraj za Delo na krajtko komentiral predsednik uprave Žita Iztok Brid. Državna sklada Kad in Sod sta Vipi prodala svoj 21,67-odstotni delež v Mlinotestu in zanj iztrzila 932 milijonov. S prodajo svojih deležev Žitu po objavljeni prevzemni ceni bi za omenjeni sveženj delnic dobila 895 milijonov ali 37 milijonov manj. Ker je država s svojima skladoma tudi v Žitu pomembna lastnica, saj ima v tej družbi 27-odstotni lastniški delež, vreden štiri milijarde tolarjev, je, kot pravi naš poznavalski vir, nenavadno, dase je za 37 milijonov, kolikor je zdaj zaslužila s prodajo deleža v Mlinotestu, odrekla precej višji vrednosti, ki bi jo dobila v Žitu z vsemi mogočimi sinergijskimi učinki povezave obeh podjetij. Lastniški delež Kada in Soda v Žitu je že omenjemh 27 odstotkov ali, drugače, od skupno 354.000 delnic je njunih 94.500 delnic v vrednosti 3,7 milijarde tolarjev. Če bi Žitu uspel prevzem, bi bil lahko ob poudarjenih prednostih združitve obeh podjedj, z olajšano selitvijo Žita s sedanje lokacije vred, njun izkupiček še veliko večji. V Ijubljanski družbi so po včerajšnjem, tudi zanje očitno presenetljivem zasuku priznali, da ne bodo mogli uresničiti vseh sinergij, na katere so računali, ko so se odločili za prevzem Mlinotesta. Zdaj jim ne preostane drugega, kot da nadaljujejo spomladi sprejeto strategijo razvoja družbe, katere pomembni del sta selitev s sedanje lokacije v Ljubljani in postavitev proizvodnje na obrobje mesta. V zadnjih dveh mesecih, ko so se odločili za prevzem Mlinotesta, so že zelo resno računali, da bodo proizvodnjo testenin in pekarstva preselili v Ajdovščino in izpeljali potrebno konsolidadjo.. Vipa je kratko malo ponudila več Iz Slovenske odškodninske družbe (Sod) in Kapitalske družbe (Kad) so včeraj sporočili, da sta 21,7-odstotni delež Mlinotesta prodali Vipi, ker je ta dala najboljšo in najvišjo ponudbo za delnico ajdovske družbe, to je 1800 tolarjev, Žito pa je bilo zanjo v prevzemni ponudbi pripravljeno odšteti 1730 tolarjev. Družbi sta s prodajo iztržili 931,82 milijona tolarjev kupnine, od tega Kad 583 milijonov tolarjev m Sod 349 mihjonov, v pogodbi pa sta se za prihodnji dve leti zavarovali tudi s prevzemno klavzulo. In zakaj sta se državna sklada tako nenadoma odločila za prodajo deleža dmžbi Vipa, ko pa sta Mlinotest prekjavne ponudbe poskušala prevzeti Žito in Pekarna Blatnik? Direktor Soda Marko Pogačnik je pojasnil, da sta se družbi morali hitro odločiti, saj se je prevzemna ponudba iztekala, hkrati pa so imeli na mizi Vipino ponudbo. »Če bi prodali po nižji ceni, bi bil odziv verjetao zelo negativen,« je pristavil. A Kad in Sod sta tudi pomembna solastaika Žita, prvi ima v tej družbi 14,97- in drugi 11,8-odstotni delež, m ob Žitovem uspešnem prevzemu Mlinotesta bi utegnila zrasti tudi vrednost deležev državnih skladov v Ijubljanski družbi, zato se odpirajo dvomi o smotmosti včerajšnje prodaje. V Kadu m Sodu so take pomisleke zavmili, saj pricakujejo, da bo končni izkupiček ob ločenem umiku iz Mlinotesta in Žita večji. »Pekarska industrija v Sloveniji še ni konsolidirana, kar pušča odprte možnosti njenim sedanjim lastnikom, med njimi tudi Sodu in Kadu. Oba sta namreč zainteresirana za konsolidacijo industrije v lastniškem in tudi razvojnem pogledu,« so še dodali. Hkrati pa so prepričani, da je uprava Žita v prevzemni ponudbi objavila »najvišjo možno in ekonomsko upravičeno ceno«. In kako so se na Sodov in Kadov posel odzvali vlagatelji? Vrednost Žitove delnice na Ijubljanski borzi je včeraj izgubila 4,42 odstotka in zdrsnila na 37.907 tolarjev, medtem ko se je Mlinotestova podražila za desetino in se pnbližala 1700 tolarjem. MAJDA DODEVSKA MARJETA ŠOŠTARIČ MAJAGRGIČ Iz novega nadaljevanja pekarsko-bančne zgodbe, ki seje končalo s presenetljivim vstopom Vipe v Mlinotest, lahko po mnenju naših virov izluščimo dva poudarka. Prvič; državaje po epizodi v Delu ponovno ižigrala Matjaža Gantarja. In drugič; da bi lahko Vipa v zameno za relativno drag vstop v Mlinotest dobila (proti)uslugo v obliki ugodne kupčije v Abanki. Vipa bi po tej razlagi lahko za svoj 4,3-odstotni delež morebiti iztržila več, kot če bi ga prodala skupaj s preostalimi člani tako imenovane delničarske koalicije na čelu s FMR. Če to drži in če je država iz igre res dokončno izločila Gantarja, ki se bo moral »tolažiti« le z milijardami iztržka od Žitovih nepremičnin, je prvi favorit za Abanko po novem spet cerkveni holding Zvon l, ki neuradno že obvladuje 15 odstotkov banke. Na drugi strani je povečanje deleža KD Group v Žitu prililo olja na ogenj neuradnim informacijam o Gantarju prijaznem tujem skladu (Constantia), ki bo v prihodnjih mesecih objavil prevzemno ponudbo in odkupil vse državne delnice v Žitu. Poudariti je namreč treba, da je že iz sestave NS Žita (predsednik je Janez Bojc iz KD) razvidno, da država že dalj časa nima upravljavskih ambicij v tem Ijubljanskem podjetju. PRIMOŽ CIRMAN
Medij: Delo
Avtorji: Šoštarič Marjeta,Grgič Maja,Dodevska Majda
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 06. 12. 2006
Stran: 9
