Bila je sobota, 3. marca 2018. Na Šubičevi ulici v Ljubljani je bil čas za Maximarket in tržnico, a nekateri poslanci državnega zbora za to niso imeli časa. V parlamentu je zasedala parlamentarna komisija, ki je preiskovala razloge in odgovornost za že drugo sanacijo slovenskih bank v zadnjem času. 

Na dnevnem redu je bilo zaslišanje dveh prič. Poslanci so pričakovali nekdanjega nadzornika NKBM in direktorja holdinga Pom Invest Ivana Vizjaka ter nekdanjega nadzornika Factor banke, sicer pa ustanovitelja finančnega holdinga Aktiva, Darka Horvata.

Vizjak se je na pričanje odzval, Horvata ni bilo na spregled.

»Ni prevzel niti vabila na zaslišanje,« je nekoliko nejeverno dvakrat ponovil predsednik komisije Anže Logar. Poslancem je nato predlagal, da bi se o tem pogovorili v zaprtem delu seje. Komisija Horvata ni več vabila na zaslišanje.

Dva meseca pozneje, v začetku maja 2018, je Darko Horvat v jugozahodni Angliji igral polo. Z ekipo Foxcote, ki naj bi jo tedaj po poročanju revije Polo Times vodil, je zmagal v pokalu kluba Cirencester Park Polo.

V tistem času ni bilo več Factor banke, kjer je bila Aktiva do izstopa leta 2012 druga največja posamična lastnica, Horvat pa eden od njenih nadzornikov. Leto po Aktivinem izstopu je šla v nadzorovano likvidacijo, pozneje je bila pripojena družbi za upravljanje slabih terjatev bank (DUTB).

Ko je Horvat igral polo, je bilo na DUTB že za nekaj manj kot sto milijonov evrov bruto vrednosti slabih terjatev do Aktive naložbe (pozneje CG Invest), ki so jih banke nanjo prenesle s popustom v času druge sanacije bančnega sistema. Tudi stečaj CG Investa se je končal, v njem pa so se upniki s skupno 250 milijoni evrov priznanih terjatev poplačali zgolj s 300.000 evri.

Na Nizozemskem so upniki v stečajih treh ključnih Aktivinih družb prijavili za 330 milijonov evrov terjatev in večina je nezavarovanih. Tamkajšnji stečajni upravitelj je v enem izmed poročil pojasnil, da je zaradi »kompleksne mednarodne strukture skupine nemogoče določiti njene prihodke in obveznosti«.

Prav tako v tem času, med decembrom 2011 in novembrom 2016, je po podatkih iz dokumentov ameriškega finančnega regulatorja Fincen prek osebnih bančnih računov Darka Horvata v Veliki Britaniji in Švici ter računov različnih domnevno povezanih oseb potovalo 48,2 milijona ameriških dolarjev.

Dokumente, ki razkrivajo plačila in so sestavni del dolgotrajnega novinarskega projekta FinCEN Files, je priskrbel BuzzFeed News in jih predal mednarodnemu konzorciju preiskovalnih novinarjev (ICIJ), ki je nato koordiniral delo več kot 400 novinarjev iz 88 držav.

Začetno posojilo: 600 dolarjev

Mreža podjetij iz skupine Aktiva se je ob njenem koncu iz Slovenije razprostirala prek številnih poltransparentnih jurisdikcij, kot so Luksemburg, Nizozemska, Velika Britanija, Gibraltar in Hongkong. Njene družbe so investirale v Romuniji, Bolgariji, Srbiji, ZDA, Boliviji in Izraelu.

Rodila se je konec 80. let v glavi mariborskega študenta elektroinženirstva, ki si je izposodil denar za ustanovni kapital prvega podjetja. Kot je Darko Horvat leta 2002 povedal v pogovoru za izraelski medij NRG, mu je polovico ustanovnega kapitala, 600 dolarjev, posodila mama. 

Novinar ga je vprašal, kdaj je zaslužil prvi milijon. Horvat je dejal, da je bilo to »leta 1992 ali na začetku leta 1993, ne spomnim se natančno«. Že 1994., je pripovedoval, je v Izraelu prek poznejšega častnega konzula Slovenije spoznal poslovneža Nochija Danknerja.

V času izraelskega intervjuja, leta 2002, je Horvat v Danknerjev holding Ganden Group že vložil okrog 16 milijonov evrov, nato je z njim sodeloval pri prevzemu enega največjih izraelskih poslovnih sistemov, IDB Group. V intervjuju je napovedal, da bo v skupino vložil še 30 milijonov evrov, z Danknerjem pa da ima tesen osebni odnos, »lahko rečem, da sva prijatelja«.

Ni povsem jasno, kdaj se je njuno poslovno partnerstvo končalo, toda leta 2008 je Horvat izstopil iz skupne naložbe v Las Vegasu, ki je naposled tudi nasedla. V tistem času se je že začel formalno umikati iz lastništva skupine Aktiva, v Romuniji pa je zabredel v nepremičninski projekt, za katerega je Aktivina družba vzela 40 milijonov evrov posojila pri romunski podružnici ruske Alpha Bank.

Danknerja so v Izraelu leta 2016 obsodili zaradi goljufije s finančnimi vrednostnimi papirji. Triletno zaporno kazen je končal predčasno, februarja 2020.

Odvetniška družba Hassans

Med dokumenti Fincena, ki so jih preučevali tudi novinarji Oštra, so bila med drugim poročila o sumljivih finančnih transakcijah oziroma »suspicious activity reports« (SAR), ki so jih banke posredovale regulatorju. Treba je poudariti, da obstoj poročila SAR sicer ne pomeni dokaza o morebitnih kaznivih dejanjih. Banke jih pošljejo regulatorjem, kadar zaznajo nakazila, ki bi lahko bila sporna.

Poročilo SAR, ki zadeva Darka Horvata, se nanaša na petletni podrobni pregled dolarskih finančnih transakcij na njegovem računu pri banki Barclays, ne pa tudi evrskih. Newyorška podružnica te banke ga je Fincenu predložila maja 2017. Med drugim je navedla, da je bil Horvat po njenih podatkih iz leta 2015 »samozaposlen z letnimi prihodki približno 600.000 evrov«.

Banka je v pregledu popisovala transakcije v vrednosti več deset milijonov dolarjev, ki so se zgodile v času, ko so ostanki imperija Aktive naposled prešli na račune slovenskih davkoplačevalcev. Na poti denarja je imela najverjetneje pomembno vlogo odvetniška družba Hassans International z Gibraltarja.

O njej v poročilu SAR ni veliko pojasnil, navaja pa, da je banka regulatorju v zvezi z družbo Hassans že predložila dve taki poročili, zato se ji v tem, ki zadeva Horvata, ne bo posebej posvečala. Razlog za pretekle preglede je bil, da je »družba Hassans prek svojega računa delovala kot zunanji upravljavec plačil za mnoga podjetja, ki jih v javno dostopnih podatkih ni bilo mogoče najti, bila pa so iz zelo tveganih jurisdikcij za pranje denarja«.

V svežnju dokumentov, ki so dostopni novinarjem projekta FinCEN Files, ni drugih poročil, ki zadevajo to odvetniško družbo. Vendar so nekatera podjetja iz skupine Aktiva z njo sodelovala vsaj od leta 2009. Luksemburško podjetje Aktiva Capital (pozneje China Grace Capital) je namreč družbi Hassans v obdobju 2009–2011 nakazovalo predujme za storitve v vrednosti okrog 450 tisoč evrov na leto. Drugih pojasnil v letnih poročilih ni.

Gibraltarsko podjetništvo

Največ nakazil med transakcijami v skupni vrednosti 48,2 milijona dolarjev, ki so zadevale Horvata in o katerih je banka Barclays poročala ameriškemu regulatorju, je poslala odvetniška družba Hassans. Ta je do poletja leta 2016, ko je pri banki, kot navaja poročilo SAR, zaprla vse račune, v povezavi s Horvatom izvedla vsaj 188 transakcij, skupaj vrednih 39,4 milijona dolarjev.

Največ od tega denarja, kar 30,3 milijona dolarjev, je družba Hassans po teh podatkih v slabih štirih letih v imenu podjetja Lynville Services nakazala neopredeljenim prejemnikom. Podjetje Lynville Services je sicer registrirano na naslovu te odvetniške družbe na Gibraltarju. 

Na enak način je Hassans neposredno na Horvatove osebne bančne račune v Švici v 16 nakazilih poslal 4,7 milijona dolarjev. Družba Hassans je nakazila izvedla »v imenu Lynville Services«. Vsega denarja, ki je po podatkih iz poročila SAR romal na Horvatove švicarske in britanske osebne račune, je bilo sicer 6,6 milijona dolarjev.

Po podatkih gibraltarskega registra je bilo podjetje Lynville Services ustanovljeno februarja 2011, deset mesecev pred začetkom obdobja, v katerem je banka Barclays preverjala Horvatovo poslovanje. Njen edini družbenik je bilo (in je še danes) še eno gibraltarsko podjetje, Line Holdings, del ustanovnih dokumentov pa je registru predložila družba Hassans. 

Line Holdings je prav tako edini družbenik četrtega gibraltarskega podjetja, AI Services, ki je prav tako registrirano na naslovu odvetniške družbe Hassans. Ta je imela torej, kot vse kaže, upravljavsko oziroma skrbniško vlogo.

Podjetje AI Services je bilo že leta 2007 ustanovljeno v še eni davčno ugodni jurisdikciji, na otoku Guernsey, nato se je kmalu priglasilo še v gibraltarski register. Ustanovljeno je bilo kot Aktiva International Services, ime pa je spremenilo marca 2012, v času, ko so nova imena dobile tudi druge družbe iz nekdanje skupine Aktiva. 

Banka Barclays je Fincenu poročala, da je družba Hassans oktobra in novembra leta 2016 z bančnega računa, odprtega v imenu AI Services, nakazala 160.000 dolarjev neposredno na račun, o katerem so ugotovili, da pripada Darku in Petri Horvat. V okencu z navodili za plačilo je bilo navedeno »vračilo posojila«.

Morebitnih Horvatovih lastniških povezav s podjetjem Lynville Services nam ni uspelo potrditi, saj je Gibraltar davčna oaza, ki med drugim omogoča skrivanje dejanskega lastništva pred zvedavo javnostjo. Tako ni jasno, ali je AI Services povezan z nekdanjo skupino Aktiva in kako ter zakaj bi družba, povezana z njo, Horvatu 2016. vrnila posojilo.

Častni konzul Republike Slovenije

Precej manjše nakazilo, 31.975 ameriških dolarjev, je gibraltarskemu Lynville Services aprila 2013 poslalo podjetje Adiela Rosenfelda, častnega konzula Republike Slovenije v Izraelu. Tako kot pri drugih transakcijah je banka Fincenu pojasnila, da ji ni uspelo z gotovostjo ugotoviti odnosa med Rosenfeldovim podjetjem, Lynville Services in odvetniško družbo Hassans.

Podjetje Adi Rosenfeld Ltd. je v njegovi lasti od ustanovitve leta 2001, kažejo dokumenti izraelskega registra. Tistega leta je Rosenfeld postal tudi častni konzul Slovenije v Hajfi. Odtlej je bil, sodeč po objavah diplomatskih predstavništev, v promociji slovensko-izraelskih odnosov precej dejaven.

Rosenfeldov odnos s Horvatom ima še daljšo brado. Sredi devetdesetih sta soustanovila slovensko-izraelski poslovni svet, ki pa se po dostopnih podatkih ni dolgo obdržal pri življenju. Veliko pozneje, leta 2004, je bil Rosenfeld tudi Horvatov nadomestni direktor v enem izmed podjetij skupine IDB Group Nochija Danknerja.

Drugi podatki o plačilu Adija Rosenfelda novinarjem Oštra niso bili dostopni, Rosenfeld pa se je zavil v molk. E-pošta, poslana na elektronski naslov konzulata, objavljen na uradnem spletnem mestu slovenskega veleposlaništva v Tel Avivu, se je vrnila. Na dozdevno uradni telefonski številki konzulata se je oglasila gospa, ki je povedala, da smo poklicali v Rosenfeldov dom. Na odzivniku mobilne telefonske številke so glasovna sporočila izzvenela v prazno.

Navodilo slovenskega zunanjega ministrstva za častne konzularne funkcionarje pravi, da morajo ti delo »opravljati na način, ki ne škoduje interesom Republike Slovenije«. Ministrstvo smo vprašali, kaj ključne ugotovitve Oštra pomenijo v luči tega navodila.

Pojasnili so, da z dokumenti, na katere se je nanašalo naše vprašanje, niso seznanjeni. »Če bodo pristojne institucije ministrstvo za zunanje zadeve obvestile o dokazano nezakonitih finančnih aktivnostih častnega konzula«, bo ministrstvo na podlagi področnih predpisov to presodilo in ustrezno ukrepalo.

Nekdanji lastnik Heckler & Kocha nakazal milijon

V poročilu SAR so bile vse osebe, ki so prejemale ali pošiljale plačila, označene kot osumljenci, saj se pregled nanaša na transakcije, ki so jih kot sumljive prepoznali bančni uslužbenci, pristojni za skladnost poslovanja. Izjemi sta bili dve, družba Hassans, o kateri je banka Fincenu že podala poročila, in Andreas Heeschen, ki je tedaj še lastniško obvladoval nemško orožarsko družbo Heckler & Koch.

Horvatu je Heeschen po podatkih iz poročila poslal le eno plačilo v višini milijon dolarjev. Toda banka o njem in njegovem plačilu ni obširneje poročala, »saj bosta predmet ločenega zgodovinskega pregleda«. Takega poročila ni v svežnju dokumentov projekta FinCEN Files.  

Seštevek vseh transakcij v poročilu SAR, ki se nanaša na Horvata in povezane osebe, tako ne vključuje milijona dolarjev, ki ga je nakazal Heeschen. Je pa banka pojasnila, da je Heeschen denar poslal decembra 2014 z osebnega računa na Danskem, in sicer na bančni račun gibraltarske odvetniške družbe Hassans »s Horvatovim imenom, navedenim v polju za namen plačila«.

Novinarji Oštra niso našli poslovnih povezav med Heeschnom in Horvatom, pač pa, da sta najbrž povezana družabno in da jima je bilo nekoč skupno tudi zanimanje za britansko konservativno politiko. 

Leta 2013 je konservativna stranka priredila poletno zabavo, ki jo je sponzorirala investicijska družba Shore Capital. Tamkajšnji neprofitni center za preiskovalno novinarstvo TBIJ je leto pozneje razkril sedežni red na zabavi, po katerem je Horvat sedel za mizo tedanjega premiera Davida Camerona.

Še danes ni jasno, zakaj je bil tam, vendar to ni bil njegov prvi stik s torijci. Januarja 2008 je njegova žena Petra stranki donirala 15.250 funtov, kažejo podatki britanske volilne komisije. Enako vsoto je istega meseca doniral tudi Heeschen.

Za Oštro je Andreas Heeschen pojasnil, da sta s Horvatom nekdanja prijatelja iz Londona in da sta se poznali tudi njuni družini. »Zdi se mi, da sva se spoznala leta 2003,« je dejal in pojasnil, da ga imenuje »nekdanji prijatelj«, ker Horvatovih ni več tam. »Že več kot dve leti ga nisem videl, in če bi bili Horvatovi tukaj, mislim, da bi ga.«

Potrdil je, da je decembra 2014 nakazal milijon dolarjev s svojega osebnega računa v Nemčiji: »Nimam bančnega računa na Danskem, to ne drži.«

Nakazilo je bilo namenjeno družbi SBJV Holdings GP iz ameriške zvezne države Delaware – za raziskovanje nafte in plina. »Gospoda Horvata smo poznali kot podjetnika s področja nafte in plina. Svoje naložbe je tržil v ZDA in pridobival finančne vložke od nas in drugih.«

Decembrsko Heeschnovo plačilo Horvatu tako ni bilo edino; prej in pozneje so bila še druga, »tudi posojila, ki v nekaterih primerih do danes niso bila poplačana«.

Na vprašanje Oštra, kako to, da je denar nakazal družbi SBJV Holdings GP, ko pa naš dokument kaže, da je bil vplačan na račun odvetniške družbe Hassans, je Heeschen odvrnil, da te pogodbe nima pred sabo. Predvideval je, da je družba »delovala kot skrbnica za ameriške družbe in je denar posredovala podjetju SBJV Holdings GP«.

V tistem času je bil Darko Horvat po podatkih kalifornijskega poslovnega registra direktor SBJV Holdings GP. Ta je bil edini družbenik ameriškega podjetja s podobnim imenom, SBJV Holdings.

Po podatkih iz poročila SAR je podjetje SBJV Holdings decembra 2014 družbi Hassans nakazalo 305 tisoč dolarjev, »s Horvatovim imenom, navedenim v polju za namen plačila«. Plačila so tekla tudi v obratni smeri, saj je Hassans med decembrom 2014 in novembrom 2015 podjetju SBJV Holdings poslal 3,4 milijona dolarjev z namenom »financiranje projekta Orion«.

Mednarodne skrivalnice 

Heeschen ne ve, zakaj so Horvatovi zapustili Anglijo. Sklepal je, da so šli nazaj v Slovenijo ali v Švico ali Španijo, ne ve pa, kje je Horvat zdaj.

Po javno dostopnih podatkih je Horvat med letoma 2016 in 2018 skoraj zagotovo še živel v Veliki Britaniji, saj se je z družino udeleževal tekem v polu. Zadnji pokal, ki se ga je udeležil, je bil septembra 2018, igral pa je z ekipo Foxcote, ki jo je po dostopnih informacijah in poročanju revije Polo Times takrat tudi vodil.

Preverili smo britanske naslove, s katerimi se je Horvat pojavljal v podjetjih iz nekdanje skupine Aktiva, vendar v času po selitvi iz Slovenije ni bil lastnik nobene izmed tamkajšnjih nepremičnin. Po dokumentih, ki smo jih zbrali, smo lahko Horvata le posredno povezali z nekaterimi nepremičninami v Sloveniji in Švici, ki so uradno v lasti njegove mame Mirke.

Ta je 30. decembra 2009 v švicarskem smučarskem središču St. Moritz za 55 milijonov švicarskih frankov (takratnih 37 milijonov evrov) kupila Vilo La Müstalia. Podjetje Horvista, ki ga je pred nakupom ustanovila v posvojeni državi, je danes že likvidirano.

Z Darkom Horvatom smo poskusili stopiti v stik prek dveh odvetniških družb, tudi družbe Hassans, ter podjetij, ki se v davčnih oazah ukvarjajo z upravljanjem podjetij za kliente. Poskusili smo v svetu pola in pri švicarskem upravljavcu osebnih skladov. Ostali smo brez pojasnil. Družba Hassans ni odgovorila niti na vprašanja, namenjena njej. 

Horvat – v prvi osebi ednine – v zadnjem desetletju v slovenski javnosti ni bil navzoč. Le njegovo ime se je pojavljalo v medijskih naslovih, ki so povzemali postopni propad ene bolj kreativnih finančnih skupin in bremena, ki so jih zaradi tega (ne)posredno prevzeli davkoplačevalci, upniki in partnerji.

Vabila na pričanje pred parlamentarno komisijo o bančni luknji marca 2018 ni niti prevzel, se je čudil njen predsednik. Konec maja, ko je ekipa Foxcote na 13. podelitvi nagrad v polu prevzela pokal »HPA 12 Goal Victor Ludorum« za leto 2017, je bil Horvat precej bolj zgovoren. Navdušeno je opisal svoje občutke, ob koncu pa dodal: »Letos ne bomo igrali za to nagrado, ker nimam časa, morda prihodnje leto.«

S slovenskimi mediji že dolgo ni tako vedro razpravljal. Leta 2010 so pri časniku Finance, kjer so novinarji poskušali analizirati in ovrednotiti njegovo premoženje, da bi ga lahko popisali za Managerjevo lestvico najbogatejših Slovencev, priznali, da na prošnjo za komentar ocene »kot običajno ni bilo nikakršnega odziva«.

Leta 2007, ko so lestvico objavili prvič, so Horvata s 190 milijoni evrov premoženja uvrstili na drugo mesto, leta 2010 so mu s 112,8 milijona evrov namenili tretje. Pet let pozneje, 2015., so se spremljanju Horvatovega premoženja odpovedali, saj mu ni bilo več mogoče slediti, kot so tedaj pojasnili bralcem.

Težave v domovini

Danes sledi za finančno galaksijo, od katere je ostala le črna luknja, iščejo zlasti tožilci, kriminalisti, sodišča in stečajni upravitelji.

Banka Barclays je ameriškemu regulatorju Fincenu v poročilu o sumljivih transakcijah leta 2017 pojasnila, da je petletni podrobni pregled Horvatovih transakcij opravila zato, ker je bil po njenih podatkih »politično izpostavljena oseba«. Za osebe s tem statusom v bančništvu in drugod namreč po predpisih o preprečevanju pranja denarja veljajo strožje zahteve pri nadzoru poslovanja.

Med razlogi za pregled je banka navedla, da je zaznala negativne medijske objave o Horvatu in domnevnih poslovnih goljufijah in da izvor sredstev za transakcije, ki jih je obravnavala, ni bil jasen. V njih ni prepoznala jasnega ekonomskega namena in odnosa med plačniki. Prav tako so nakazila vključevala zelo tvegane jurisdikcije, navsezadnje pa so, kot smo pojasnili v prvem delu, zaznali tudi vpletenost gibraltarske odvetniške družbe Hassans, s katero so se pred tem že ukvarjali.

Banko je med drugim skrbelo poročanje Slovenske tiskovne agencije leta 2015 o kazenski ovadbi, ki jo je Banka Celje vložila zoper Darka Horvata in še štiri direktorje iz nekdanje skupine Aktiva. Osumila jih je, da niso vrnili treh posojil, s čimer naj bi banko oškodovali za 19,7 milijona evrov.

Policija je Oštru pojasnila, da pojasnil o konkretnih osebah zaradi varovanja zasebnosti ne dajejo. Sporočili pa so, da so celjski kriminalisti »junija 2019 podali poročilo, ker ni bil podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti po 235. členu in poslovne goljufije po 234.a členu kazenskega zakonika«. Tudi sumi o morebitni zlorabi položaja se niso potrdili.

V uredništvu smo pridobili dokument tožilstva iz novembra 2019, v katerem je okrožni državni tožilec navajal razloge za končanje preiskave in s tem zavrženje kazenske ovadbe. Kriminalisti so glede vseh treh posojil namreč ugotovili, da pri podpisu pogodb leta 2010 ni šlo za nova posojila, ampak za združitev ali podaljšanje preteklih, ki so jih pred tem od leta 2000 prejemala različna podjetja iz skupine Aktiva.

V obrazložitvi sklepa o zavrženju ovadbe je tožilec tudi pojasnil, zakaj se »zavajanje ali zamolčanje na strani kreditojemalke« v preiskavi ni potrdilo. Potrdili se niso niti sumi zlorabe položaja v Banki Celje, saj je ta spremljala poslovanje Aktive in njenih družb, pristojni uslužbenec pa je opozarjal na neustreznost posojilnih zavarovanj. Težava je bila v tem, da se je njihova kakovost, kot je pojasnil tožilec, zmanjšala zaradi učinkov finančno-gospodarske krize leta 2008.

Banka je imela po tožilčevi oceni ob odobritvi kreditov leta 2010 dve slabi možnosti, takojšnjo unovčitev zavarovanj brez podaljšanja posojil ali podaljšanje. »Čeprav se je kasneje izkazalo, da bi bila takojšnja unovčitev zavarovanj brez podaljšanja boljša možnost, to v času odločanja ni bilo nujno razvidno,« je sklenil.

Pod perut države

Banka Celje je slabe terjatve zaradi treh posojil Aktivi naložbe (pozneje CG Investu) do leta 2014 že prenesla na DUTB. Končna skupna bruto vrednost vseh slabih terjatev do Aktive, ki so jih banke preložile na DUTB, je bila nekaj manj kot 90 milijonov evrov. V stečaju CG Investa, ki se je začel leta 2013 in končal oktobra 2017, je stečajni upravitelj priznal več kot 250 milijonov evrov terjatev.

Ko je država ustanovila DUTB, je februarja 2016 s pripojitvijo posrkala tudi nekoč zasebno Factor banko, ki je morala leta 2013 po sklepu Banke Slovenije v nadzorovano likvidacijo. Darko Horvat je bil do junija 2012 njen nadzornik, Aktiva pa se je takrat umaknila iz njene strukture. Pri izstopnem manevru ji je pomagala kar NKBM, ki je kupila njen takrat le še 10-odstotni delež.

DUTB smo prosili za komentar ugotovitev Oštra o Horvatovih finančnih poslih v času, ko so na »slabo banko« že prešle terjatve do družb iz njegovega nekdanjega imperija, zoper njega so bile vložene tudi ovadbe.

»DUTB podpira preiskave vsakega primera suma kaznivega dejanja in z organi pregona aktivno sodeluje v vseh fazah preiskav. Pri tem pričakuje ustrezno ukrepanje pristojnih. DUTB pa ne more oziroma ne sme komentirati posamičnih primerov preiskave.«

Zadeva Factor banka pa najbrž še lep čas ne bo prečrtana z agende Darka Horvata. Specializirano državno tožilstvo se namreč še vedno ukvarja s preiskovanjem posojil, ki jih je ta banka dala družbam iz skupine Aktiva v času, ko sta bila člana njenega nadzornega odbora tako Horvat kot njegov dolgoletni sodelavec Andrej Ručigaj.

Na policiji so poudarili, da na vprašanja o konkretnih osebah ne odgovarjajo, potrdili pa so, da je nacionalni preiskovalni urad zaradi najemanja posojil kazensko ovadil pet oseb. V zadevi gre za dva obravnavna sklopa: prvi se nanaša na vseh pet, osumljeni so »nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic«, drugi pa le na štiri osebe, osumljene zlorabe položaja. Skupna višina domnevnega oškodovanja banke je 32 milijonov evrov.

Na specializiranem državnem tožilstvu so pojasnili, da na pristojnem sodišču še potekajo preiskovalna dejanja, in sicer pridobivanje podatkov iz tujine, »ki so izredno pomembni za razjasnitev dejanskega stanja«. To se je prek instituta mednarodne pravne pomoči, ki naj bi državam olajšal pregon čezmejnega kriminala, začelo že poleti 2016. Tožilstvo je sodišču pozneje poslalo še druge predloge za izvedbo preiskovalnih dejanj, prav tako so v obdobju od aprila 2018 do februarja 2020 stopili v stik z »drugimi mednarodnimi organizacijami in tujimi subjekti«. Na NPU so podali tri predloge za dopolnitev ovadbe.

»Vseskozi pa so se in se še zaradi prevladujočega mednarodnega elementa čakajo podatki iz tujine, ki v konkretnem primeru pomenijo pomemben del za ugotavljanje dejanskega stanja,« so poudarili v odgovoru.

Začarani krog iz slepih ulic

Tudi na Nizozemskem, kjer se stečajni upravitelj treh ključnih tamkajšnjih podjetij nekdanje Aktive (SEI Holding, Avant Holding in CG Venture) še vedno bori z mednarodnimi mlini na veter, je precejšen problem pridobivanje podatkov v drugih (netransparentnih) jurisdikcijah. Stečaji so se leta 2014 začeli kot ločeni postopki, potem pa so bili leta 2015 združeni v enega.

Ena izmed teh družb je bila še tri leta pred stečajem polna elana. SEI Holding je leta 2011, ko je po takratnem poročanju medijev že obvladoval več kot 90 odstotkov Aktive naložb, predlagal iztisnitev manjšinskih delničarjev iz družbe, kar mu je tudi uspelo.

Kristijan Verbič, predsednik združenja malih delničarjev, je povedal, da so takrat dosegli »neprimerljivo boljše pogoje« od tistih, ki jih je največji lastnik predlagal v prvem poskusu, ki so se mu uspešno uprli. 

Poudaril je, da ne pozna dokumentov v zvezi s Horvatom, ki smo mu jih opisovali, je pa dejal, da bodo v združenju, če bi se izkazalo, da dokumenti ali informacije, ki jih bomo objavili pri Oštru, prinašajo »nova ali doslej neznana dejstva, ki kažejo na morebitno oškodovanje delničarjev«, vsekakor preučili možnosti za ukrepanje oziroma dosego primerne kompenzacije.

Pri tem je sicer pojasnil, da bi bilo treba še preučiti, ali bi bilo morebitno ukrepanje sploh izvedljivo, in poudaril, da bi odziv zahteval prevode, strokovna mnenja in pridobivanje podatkov iz tujine.

»Pred nami je danes ponovno dokaz, da zdajšnji mednarodni finančni in davčni sistemi ne delujejo. Že pretekla razkritja so nam pokazala, da so posamezne banke in odvetniške družbe s podporo davčnih oaz del globalne mreže tistih, ki aktivno omogočajo tajnost poslov podjetij in posameznikov. S tem med drugim otežujejo preiskovanje primerov utaj in izogibanja davkom,« je bila jasna Maruša Babnik, ki v Ekvilib Inštitutu pokriva področje davčne pravičnosti.

Pojasnila je, da je pridobivanje informacij »kljub zavezam vedno več držav k mednarodni izmenjavi podatkov in k sodelovanju« za preiskovalce in sodišča še vedno dolgotrajno.

»V Transparency International Slovenia že leta opozarjamo na možnosti zlorab mednarodnega finančnega sistema. Te so ob tovrstnih razkritjih še toliko bolj očitne,« je menila predsednica te nevladne organizacije Alma Sedlar. Poleg premišljenih ukrepov in krepitve nadzornih organov pričakujejo tudi, »da bodo odločevalci na mednarodnem parketu odločneje zagovarjali učinkovite in celovite politike, ki bodo začele naslavljati ta pereči problem«.

Pri preiskovanju te zgodbe so sodelovali še Meta Gantar (Oštro), Amra Džonlić, Vladimir Petin in Karina Shedrovsky (OCCRP ID), Stelios Orphanides (OCCRP) in Eyal Abrahami (Shomrim).