Glede na to, da so to nedeljo podeljevali prestižne nagrade, oskarje, za najboljše filme, se mi je porajala misel, da bi lahko podobna priznanja podelili tudi kapitalskim trgom jugovzhodne Evrope. SAŠOŠMIGIČ analitlk KD Group, d.d. saso.smigic@kd-group,si Tisti, ki so po astronomski rasti delniških teča jev v lanskem letu menili, da bomo ob vstopu v novo leto priča nekoliko bolj umirjeni rasti indeksov kapitalskih trgov jugovzhodne Evrope, se ne bi mogli bolj motiti. Izmed vseh izbranih delniških indeksov je le madžarski BUX zabeležil negativno rast tečaja, medtem ko so preostali indeksi zabeležili lepe donosnosti. Osrednji slovenski borzni indeks je tako v letu 2007 zabeležil
13,2-odstotno rast, makedonski MBI 10 16,5odstotno rast, hrvaški CROBEX 22,9-odstotno rast, medtem ko je srbski delniški indeks BELEX 15 v novem letu pridobil 26,9 odstotkov. Kljub zavidljivim ravnem donosnosti pa omenjeni indeksi tudi v novem letu zaostajajo za rastjo tečajev delniških indeksov kapitalskega trga Bosne in Hercegovine. Osrednji delniški indeks BIFK, ki meri donosnost vrednostnih papirjev na Sarajevski borzi, je samo v prvih dveh mesecih (od 1.1.2007 do 23.2.2007) zrasel za slabih 35 odstotkov. Glavni razlog za strmo rast je potrebno pripisati zavidljivi donosnosti tečajev največjih podjetij Sarajevske borze. Delnica Energoinvesta je po podaljšanju natečaja za prodajo večinskega državnega deleža v podjetju, na katerega sta se prijavili pod)'etji iz Indije ter Srbije, zrasla za slabih 70 odstotkov. Podobno rast tečaja )'e zabeležilo naftno podjetje Energopetrol, v katerega lastniško stmkturo bo najverjetneje ki-nalu vstopil madžarsko-hrvaški konzorcij INA/MOL. Delnica Energopetrola je od začetka leta pridobila 60 odstotkov vrednosti. K rasti indeksa pa sta znatno prispevali tudi največji elektro podjetji v Federaciji BiH, JP Elektroprivreda Sarajevo terJP Elektroprivreda Mostar, katerih delnici sta od pivega januarja zrasli za 62 ter 91 odstotkov. Podobni zgodbi smo bili v preteklem obdobju priča tudi na Banjaluški borzi vrednostnih papirjev, katere osrednji borzni indeks BIRS je od začetka leta zrasel za dobrih 36 ocLstotkov, kar ob 183-od.stotni rasti tečaja delnic Železnic RS ter 130-odstotni rasti delnice Birača a.d. niti ni tako presenetljivo. Povečanje zaniman)'a vlagateljev po delnicah Železnic RS se )e pričelo po ob)'avi novice, da naj bi bila vlada Republike Srbske zainteresirana za strateško povezavo Železnic RS z ameriškii-n gigantom General Electrics (GE), ki naj bi ob podpisu sporazuma sodeloval pri modernizaciji železniške infr-astmktiire v Republiki Srbski. Ameriško podjetje pa ni bilo edino, ki je izrazilo željo po vstopu v lastniško strukturo 2eleznic RS, saj naj bi določen interes izrazila tudi Češka, ki je v Republiki Srbski že prisotna z njihovim največjim energetskim podjetjem CEŽ, ki je že lani podpisalo sporazum z vlado Republike Srbske o ustanovitvi skupnega podjetja za proizvodnjo električne energije z Gackim. Rast tečajev se nadaljuje v energetskem sektorju republike Srbske, kar dokazuje 31-odstotna rast indeksa ERS 10, ki vkljucuje zgolj vrednostne papirje podjetij iz energetskega sektoija. Za razliko od preteklega obdobja so tokrat nekoliko bolj do izraza prišle delnice elektro-distribucijskih podjetij. Tečaja delnic Elektro-distribucije Pale ter Elektro-distribucije Bjelina sta tako od začetka leta pridobila 38 odstotkov. medtem ko so tečaji Elektro-distribucijskih podjetij iz Banja Luke, Trebijnja in Doboja zrasli za 33, 25 ter 27 odstotkov. Zanimanje tujih vlagateljev za povezovanja z domačimi proizvajalci električne energije še naprej krepi tečaje tako hidro-energetskil-i podjetij kot tudi termoelektrarn. Delnica obeh termoelektrarn, Gackega in Ugljevika, sta tako letos poskočili za 32 ter 18 odstotkov, med hidroelektramaini pa je prednjačila delnica Hidroelektrarn na Vrbasu, katere tečaj je od začetka leta višji za slabih 40 odstotkov. Absolutni zmagovalec (vsaj kar se donosnosu tiče) prvih dveh mesecev letošnjega leta pa je indeks, ki vključuje delnice Privatizacijskih Fondov Republike Srbske, FIRS, ki )'e na krilih astronomske rasti tečaje PIF-ov pridobil kar 63 odstotkov vrednosti. Glede na zgoraj omenjeno rast tečajev glavnih delnic Banjaluške borze, ki predstavljajo veliko večino naložb v PIF-ih, njihova strmoglava rast vrednosti niti ni tako presenetljiva, saj so vlagatelji najverjetneje poskušali unovčiti del diskonta, ki se je pojavil med knjigovodsko ter tržno vrednostjo omenjenih Privatizacijskih skladov. h Kam lahko še zraste Energopetrol? Apetiti hrvaško-madžarskega naftnega konzorcija MOL/INA po vstopu na tržišče Bosne in Hercegovine so se končno realizirali 8. septembra 2006, ko so se s podpisom pogodbe o dokapitalizaciji največjega naftnega podjetja v Federaciji BiH, Energopetrola, končala dolgotrajna pogajanja med predstavniki vlade BiH ter zastopniki madžarsko-hrvaškega naftnega konzorcija MOL/INA. V skladu s to pogodbo naj bi MOL/INA v Energopetrol investirala približno 150 milijonov KM, poleg tega pa naj bi bila dolžna poravnati še za 60 milijonov KM dolga bosanskega naftnega podjetja. Prav tako naj bi v Energopetrolu obdržali vseh 1.059 uslužbencev. Končna lastniška struktura po dokapitalizaciji naj bi tako sestavljali konzorcij MOL/INA s 67-odstotnim deležem, vlada federacije BiH z 22-odstotnim deležem, preostali delež pa naj bi ostal v rokah malih delničarjev. Prve težave so se pojavile pri preiskavi proti-monopolne agencije BiH, ki je po podpisu sporazuma pričela s preučevanjem potencialnega omejevanja konkurence na področju naftnih surovin v BiH, kar je bil zagotovo tudi eden izmed poglavitnih razlogov za stagnacijo cene delnice Energopetrola v zadnjih mesecih preteklega leta, saj bi v primeru negativne ocene komisije najverjetneje sporazum prenehal delovati. Obdobje negotovosti se je končalo 9.2.2007 s podpisom Protokola o izpolnjevanju pogodbenih obveznosti pogodbe o dokapitalizaciji Energopetrola, podpisanega s strani predstavnikov Vlade BiH ter predstavniki konzorcija MOL/INE. S tem so predstavniki MOL/INE dokončno potrdili svojo namero o izvršitvi dokapitalizacije. V skladu z negotovostjo glede finalizacije pogodbe se je gibal tudi sam tečaj delnice. Kakor je razvidno že iz grafičnega prikaza, se prvi val večjega zanimanja vlagateljev po delnicah Energopetrola sovpada s pozitivnimi novicami glede realizacije, dokončni odboj pa je delnica dosegla po 9.2.2007, ko so predstavniki MOL/INE s podpisom končnega sporazuma potrdili svojo namero o vstopu v lastniško strukturo Energopetrola. Glede na to, da na kapitalskih trgih Balkana kotira kar nekaj primerljivih podjetij, in da je v bližnji preteklosti kar nekaj velikih tujih energetskih podjetij (Lukoil/Petrol, MOL/INA) izrazilo zanimanje za širitev na prostore bivše Jugoslavije, se poraja vprašanje, ali bomo v bližnji prihodnosti morda deležni še kakšne podobne zgodbe o uspehu. K
Medij: Kapital
Avtorji: Šmigić Sašo
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 05. 03. 2007
Stran: 19
