- Medij: Novi tednik
- Datum objave: četrtek, 02.09.2021
Terme Olimia bodo v prihodnjih dneh dobile nov nadzorni svet, v katerem bosta od sedanjih nadzornikov ostala le dva stara člana- kot predstavnik lastnikov bo v njem še naprej Zlatko Hohnjec, predstavnik zaposlenih pa bo še en mandat Ivan Pelc. Zanimivo je, da se je država, ki je od letos malo več kot 98odstotna lastnica družbe, pri izbiri novih nadzornikov ponovno odločila za domačine s Kozjanskega. Izjema je le Irma Frelih iz Slovenskega državnega holdinga.
Sedanjemu nadzornemu svetu, v katerem kapital zastopajo Bernarda Babič, Tadeja Čelar, Zlatko Hohnjec in Marko Tišma, se bo mandat iztekel 10. septembra. Na nedavni seji skupščine so zato lastniki imenovali nove nadzornike. Slatinčanu Zlatku Hohnjecu, sicer znanemu stečajnemu upravitelju, ki je pred nekaj desetletji službo val v Termah Olimia, so podelili še en mandat. Ostali trije člani nadzornega sveta bodo novi. Poleg Irme Frelih bosta delo uprave nadzirala še Šmarčan Anton Guzej, ki je v preteklosti bil na vodilnih položajih v več družbah in je bil tudi član nadzornega sveta Term Olimia, ter Katarina Bovha iz Podčetrtka, ki je trenutno svetovalka v kabinetu gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu bosta Ivan Pele in Cvetka Jančič.
Lastniki Term Olimia so na seji skupščine tudi sklenili, da bo celotni bilančni dobiček družbe, ki je na zadnji dan lanskega leta znašal 7,8 milijona evrov, ostal nerazporejen. Vseslovensko združenje malih delničarjev in njegov zastopnik Kristjan Verbič, ki imata skupaj v termah le 23 delnic, sta na ta sklep napovedala izpodbojno tožbo, ker menita, da bi terme svojim delničarjem morale izplačati vsaj del dobička. Združenje in Verbič razmišljata o vložitvi izpodbojne tožbe tudi na sklep o izključitvi manjšinskih delničarjev iz lastništva družbe. Gre za delničarje, ki spomladi niso sprejeli prevzemne ponudbe države o odkupu tistih delnic Term Olimia, ki še niso bile v lasti njenih podjetij. Država bo tem delničarjem za eno delnico plačala 27,50 evra. »Ne gre toliko za višino odpravnine, čeprav bi lahko bila višja, kot za to, da država, ki je nekoč svoje državljane pozivala k sodelovanju pri lastninjenju, zdaj izvaja nacionalizacijo ter male delničarje izključuje iz podjetij. Moralo bi biti obratno, država bi morala svoje državljane, ki naj bi na svojih bančnih računih imeli približno 24 milijard evrov depozitov, čim bolj spodbujati, naj denar raje vlagajo v podjetja. Z napovedano izpodbojno tožbo želimo v združenju opozoriti prav na to nesmiselno dogajanje v naši državi, pojasnjuje Kristjan Verbič. JI
- Medij: Novi tednik
- Avtor: JI
- Datum objave: četrtek, 02.09.2021
- Stran: 4