MalidelničarjTinnjihovečlovekovepravice Stanislav Kovač__________ starMslav.kovaciafinance-on.net Odhod varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka je večina medijev pospremila s hvalnicami, saj naj bi se izkazal za velikega zaščitnika človekovih pravic zlasti marginalnih družbenih skupin, izbrisanih in Romov. Zdaj, ko so medijske hvalnice Hanžku utihnile, si lahko postavimo utemeljeno vprašanje, ali je bilo njegovo delo na področju varovanja človekovih pravic resnično uspešno. Pidovska zgodovina Lastninskapravicaje ena od osrednjih pravic ustavnega prava in ena temeljnih človekovih pravic.
V procesu privatizacije družbenega premoženja so imetniki lastniških certifikatov prek njihove zamenjave zadelnicepodjetij alipidov pridobili lastninsko pravico. Najmnožičnejši proces pridobivanja lastninske pravice seje izvedel vprocesu zamenjave lastniških certifikatov za delnice pidov, saj je po podatkih agencije za privatizacijo vpide svoj certifikatvložilo kar 1,3 imUjona oziroma 70 odstotkov vseh imetnikov lastniških certifikatov. Zakon iz leta 1994, ki je urejal delovanje pidov, je prvotno predvidel, da naj bi se pidi po določenem obdobju spremenili predvsem vvzajemne sklade in le izjemoma v redne delniške družbe. V začetku leta 2004, ko seje iztekel zakonski rok za preoblikovanje pidov, se je večina od 52 pidov preoblikovala v redne delniške družbe, manjši del v investicijske sklade in le peščica v vzajemne sklade. Po podatkih agencije za trg vrednostnih papirjevje aprila 2004 nastalo kar 37 rednih delniških družb z 883 tisoč delničarji, med rednimi delnišldmi družbami pa so prevladovali holdingi. Nenadzorovani holdingi Kljub množičnemu preoblikovanju pidov v holdinge do danes ni sprejeta sistemska zakonodaja, ki bi urejala delovanje holdingov, nastalih iz pidov. Od začetka preoblikovanja namreč holdingi niso pod strogim nadzorom agencije za trgvrednostnihpapirjev, zanje tudi ne veljajo stroga zakonska določila glede razpršenosti naložb in razpršenosti lastništva ternajvišje dovoljene upravljavske provizije. Vse to močno zmanjšuj e varnost lastnine malih delničarjev in najbolj koristi izraziti manjšini velikih lastnikov holdingov, ki zaradi velike razpršenosti lastništva malih delničarjevholdinge dejansko upravljajo le v skladu s svojimi interesi. Dejansko prevlado manjšine velikih delničarj ev v holdingih potrjuje naslednji podatek agencije za trgvrednostnih papirjev: aprila 2004 je bilo v 37 rednih delniških družbah (večinoma holdingih), nastalih iz pidov, skupno 882.398 delničarjev. Od tega je bilo 882.164 (99,9 odstotkavseh delničarjev) lastnik manj kot enega odstotka delniškega kapitala družbe, medtem ko je imela izrazita manjšina 102 delničarjev (0,011 odstotka vseh delničarjev) v lasti več kot pet odstotkov delničarskega kapitala družbe (glej tabelo). Izredna razpršenost holdinškega lastništva omogoča, da holdingom vlada le peščicavelikih delničarjev. Vladarji starih vlad Zgodovina neuspešnega sprejemanja zakonodaje, ki bi uredila delovanje rednih delniških družb oziroma holdingov, kaže, da peščica velikih delničarjev holdingov ne vlada samo malim delničarjem, ampak tudi političnim strankam. Zakonodaja, s katero naj bi se zaščitila lastnina malih delničarjev, se ne premakne z mrtve tocke ze od spomladi 2001. Tedaj je finančni minister Tone Rop pripravil zakon o pravnih naslednicah pidov, ki naj bi uredil tudi delovanje rednih delniških družb oziroma holdingov, nastalih iz pidov. Pod lobističnim pritiskom pidovske industrije so stranke tedanje Drnovškove koalicije zakonski predlog umaknile z dnevnega reda, parlament pa je Drnovškovi vladi naložil, da za zaščito pidovskih delničarjev sprejme poseben zakon. Leta 2004 je nova Ropova vlada pripravila predlog zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb, ki je imel za osrednji cilj »zagotavljanjevarstvamalih delničarjev« in »nadzor s strani agencije za trg vrednostnih papirjev«. Vendarje tudi Ropova vlada klonila pod lobističnim pritiskom naslednikovpidovske industrije, saj zakon ni spravila skozi parlament. Takratni predsednik poslanske skupine LDS Tone Anderlič je dve leti kasneje v televizijski oddaji Tarča glede ravnanja Ropove vlade izjavil: »Ce bi vlada želela zakon spraviti skozi parlament, bi ga tudi spravila.« Vladarji nove vlade Poleti 2002, ko je v državnem zboru potekala odločilna razprava o zakonu o pravnih naslednicah pidov, je tedanji opozicijski poslanec Andrej Bajuk v imenu NSi med drugim predlagal, da se vse naslednice pidovtakoj podvržejo strogemu nadzoru agencije zatrgvrednostnih papirjev: »Zakaj? Ker če se neki določen pid lahko preoblikuje v navadno delniško družbo, potem ni nadzora agencije za trgvrednostnih papirjev. Torej z ekonomskega vidika popoln nesmisel, ki paje odprl možnosti temu, kar vsi danes dobro vemo, da poteka v naši družbi proces močne koncentracije gospodarske moči.« (20. izredna seja drzavnega zbora, 13. junija 2002) Tudi tedanji opozicijski politikAndrej Vizjakjevimenu Janševe SDS opozoril, da gre pri odlaganju sprejema zakonske ureditve pravnih naslednic pidov dejansko za nepregledno koncentracijo gospodarske moči na račun oškodovanja lastnine malih pidovskih delničarjev: »Premoženje malih delničarjev, ki so svoje lastninske certifikate zamenjali za delnice pidov, ni varovano s strani agencije zatrg vrednostnih papirjev, zato so njihove vrednosti podcenjene in vodijo v neupravičeno koncentracijo kapitala.« Po volilni zmagi SDS jeseni 2004 sta prav Bajuk in Vizjak postala tista ministra Janševe vlade, ki sta neposredno odgovorna za zakonsko ureditev pravnih naslednic pidov. Po prevzemu oblasti sta čez noč kameleonsko pozabila na lastninske pravice malih pidovskih delničarjev, saj do danes nista pripravila niti zakonskega predloga o pravnih naslednicah pidov. Tranzicijski vladarji Slovenije Kdo so veliki lastniki holdingov, ki so si na račun malih pidovskihdelničarjevdoslej podredili vse vlade? Odgovor dobimo že z vpogledom v zakonski predlog o pravnih naslednicah pidov iz leta 2004, ki vključuje podatke o strukturi lastništva desetih največjih delničarjev preostalih pidov iz začetka leta 2004. Gre za tipične predstavnike finančne industrije, ki so bili vseskozi vključeni v razvoj pidovske industrije m prek njej v proces lastniške koncentracije gospodarstva: (državne) banke, (državne) zavarovalnice, dnižbezaupravljanje,fmančniholdingi, borznoposredniške hiše in tako naprej. Da se prekfinančnih holdingov, nastalih iz pidov, dejansko odvijapospešenproces koncentracije kapitala, potrjujejo tudi številni najnovejši medijsko odmevni dogodki. Obudimo samo najbolj razvpite: prevzem Holdinga Maksima s strani finančne skupine Poteza, kije povezan z menedžersldm odkupom v Bavčarjevem Istrabenzu; prevzem Vipe Holdinga ob tihi politični asistenci vladnih paradržavnih skladov Kada in Soda, kije povezan s prevzemom Mlinotesta; pospešenakoncentracijaštajerskega holdinškega omrežja pod okriljem skrivnostnegapodjetja Kolonel, ki je lani jeseni prvo prevzel nekdanji Holding Infond 1 (zdaj Center naložbe), ta paje sredi februarja pridobil že 22,4-odstotni delež Holdinga Infond. Kolonel, ki naj bi bil po nekaterih neuradnih medijskih informacijah blizu vodstvu Pivovarne Laško, prek lastništva Infondovih holdingov dejansko obvladuje slovensko industrijo pijač in medijska giganta Delo in Večer. Aktualni primeri koncentracije lastništva prek holdingov, nastalih iz pidov, potrjujejo, da sta imela ministra Bajuk in Vizjak še kako prav, ko sta kot opozicijska poslanca trdila, da se prek finančnih holdingov odvija nepregleden proces lastniške koncentracije gospodarstva na račun oškodovanja lastništva malih pidovskih delničarjev. Danes sta prav Janševa ministra tista vplivna vladna politika, ki z odlašanjem sprejetja zakona o pravnih naslednicah pidov omogočata nadaljevanje privatizacijskega procesa iz obdobja vladavine koalicij LDS, ki sta ga kot opozicijska poslanca goreče kritizirala. Zaslepljeni varuh Hanžek Matjaž Hanžek je postal varuh človekovih pravic v začetku leta 2001, koje tedanji finančni minister Rop v državnem zboru prvič vložil zakonski predlog o pravnih naslednicah pidov. Hanžek je v šestletnem obdobju svoje funkcije spregledal nekatere ključne tranzicijske probleme s področja procesa privatizacije, ki so povezani z varovanjem lastnine kot temel]ne človekove pravice. Med njimi gre izpostaviti prav Hanžkovo (ne)varovanje lastninske pravice malih pidovskih delničarjev. S Hanžkovo neslavno dediščino na področju (ne)varovanja lastninske pravice malih pidovskih delničarjev so lahko zadovoljni predvsem veliki lastniki holdingov, saj se je varuh človekovih pravic v zadnjih mesecih svojega dela, koje potekala pospešena koncentracija lastništva prek holdingov, posvetil predvsem problematiki ene romske družine in zanemaril varstvo lastninske pravice skoraj milijona malih pidovskih delničarjev. • KONCENTRACIJA DELNIČARJEV V 37 REDNIH DELNIŠKIH DRUŽBAH, NASTALIH S PREOBLIKOVANJEM PIDOV DNE 30. APRILA 2004 po velikostnih razredih v % lastništva ŠTEVILO DELNIČARJEV Skupal ~ : • 882.398• nad 5 % delničarskega kapitala 102 • od 3 do 5 % delnicarskega kapitala 58 • od 1 do 3 % delnicarskega kapitala 74 • manj kot 1 % delnicarskega kapitala 882.164 Vir: agencija za trg vrednostnih papirjev ~ in sta po &z noi na saj do o *' Stanisfav Kovač je ekonomist.
Medij: Finance
Avtorji: Kovač Stanislav
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Komentarji in odmevi
Datum: 07. 03. 2007
Stran: 12
