»Glavni pomen letošnje mednarodne investitorske konference VZMD in Evropske federacije investitorjev je, da se bomo po poldrugem letu, ko srečanj zaradi epidemije ni bilo, končno lahko spet neposredno srečali predstavniki 43 nacionalnih delničarskih združenj, ki združujejo blizu pet milijonov pretežno individualnih vlagateljev. Stiki prek spleta nikakor ne morejo nadomestiti srečanja v živo. To bo tudi priložnost, da se visokim in vplivnim gostom predstavijo investicijske priložnosti v Sloveniji in EU, zato so poleg več kot 40 gostov iz tujine vabljeni tudi predstavniki domačega gospodarstva, je pred bližajočo se konferenco, ki bo 13. septembra na Bledu, poln pričakovanj Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD).

Finančno središče

VZMD v sodelovanju z Evropsko federacijo investitorjev (Better Finance) že tretjič organizira letno srečanje pri nas, a naj bi letošnja izvedba potekala na najvišji ravni doslej in v posebnih okoliščinah tudi zaradi sovpadanja s predsedovanjem Svetu EU, saj bo Slovenija v tistih dneh pravcato evropsko finančno in gospodarsko središče. Konferenca, na kateri bodo sodelovali tudi najvišji predstavniki Svetovne federacije investitorjev, bo namreč tik za zasedanjem Sveta za ekonomske in finančne zadeve (Ecofin) na Brdu pri Kranju, ki ga sestavljajo gospodarski in finančni ministri držav članic EU. V istem času bo v Ljubljani potekal tudi finančni forum vplivnega evropskega možganskega trusta Eurofi, ki se ga udeležujejo najvišji predstavniki finančnih institucij, kapitalskih trgov, regulatorjev in odločevalcev.

Žal bo konferenca investitorjev potekala v negotovih razmerah še vedno trajajoče epidemije, zato se organizatorji za vsak primer pripravljajo na dva različna načina izvedbe. »Zagotovimo lahko, da bomo konferenco izpeljali ob spoštovanju vseh ustreznih ukrepov. Če bodo razmere to dopuščale, bo odprta tudi za vso zainteresirano domačo javnost, drugače pa bo potekala v bolj omejenem obsegu z do sto gosti, na zaskrbljena vprašanja o morebitni odpovedi konference odgovarja Verbič.

In katerim temam bodo vlagatelji namenjali največ pozornosti? »Na konferenci bo govor tudi o vprašanju realnih donosov in različnih možnosti vlaganja, kar je pri nas posebej aktualno. Naši državljani imajo namreč kar 24 milijard evrov na svojih bančnih računih, ki so praktično brez obresti ali celo negativno obrestovani, na kapitalskih trgih pa bi ta velika sredstva lahko usmerili v zagon našega gospodarstva in nove infrastrukturne projekte. Prek izdaje obveznic z garantira- nim donosom bi na primer zlahka sami financirali tudi drugi tir in podobne projekte, kar bi bilo koristno tako za skupnost kot za posameznike, tudi z davčnega vidika. Vprašanje realnih donosov pokojninskih modelov je lahko zanimivo tudi v zvezi z našim demografskim skladom. Vse bolj jasno postaja, da bo treba tudi na ravni gospodinjstev poskrbeti za dodatne vire, ki se lahko najdejo na kapitalskem trgu, sogovornik opozori na nekatere uporabne vidike letošnje konference, ki naj bi skušala prispevati tudi k ozaveščanju malih vlagateljev in povečanju njihovih pravic.

Težki časi za male

Za male vlagatelje časi niso prav nič prijazni. Pri nas so se že nekajkrat grdo opekli in še vedno iščejo ustrezno zaščito, pa tudi v svetu jih vse bolj izrivajo veliki delničarji oziroma skladi, ki v svojih rokah kopičijo vse več bogastva. »V zadnjih desetletjih v svetu mali vlagatelji izgubljajo vlogo, saj se je njihova udeležba na kapitalskih trgih EU v zadnjih 30 letih znižala s 60 odstotkov na le 10 odstotkov. Vse ostalo je v rokah institucionalnih vlagateljev, skladov, posrednikov Podobno je pri nas. O tem priča dejstvo, da se je število imetnikov vrednostnih papirjev pri nas v zadnjih nekaj letih zmanjšalo s 350.000 na 60.000. K temu je pripomogla tudi ukinitev brezplačnih registrskih računov pri KDD, še bolj pa slabe izkušnje naših delničarjev, ki so ostali brez vloženega, ko so bili žrtve odločitev države oziroma Banke Slovenije o razlastitvi 110.000 delničarjev NKBM ali lastnikov podrejenih obveznic ob sanaciji bančnega sistema. Žal gremo očitno po napačni poti, zato smo v VZMD vzpostavili program Delniška opora, ki omogoča zaščito manjšinskih delničarjev pod ugodnimi pogoji, hkrati pa na zakonodajalce in odločevalce naslavljamo predloge za ustrezno ureditev in bolj stimulativno investicijsko okolje tudi z vidika domačih malih vlagateljev. Zaradi potez, kot so razlastitve in izbrisi, je prišlo do velikega oškodovanja in mnoge državljane je to odvrnilo od vlaganja. Naši družbi škodi, da smo po bančni sanaciji poceni prodali banke skladom, ki so jih ali jih še bodo prodali naprej. Bolje bi bilo, če bi bilo med njihovimi lastniki več domačih vlagateljev, ugotavlja Verbič.

Bolj spodbudno za vlagatelje je, da sta kljub šoku zaradi covida svetovno in naše gospodarstvo sorazmerno stabilna, seveda pa je treba pri izbiri naložbenih priložnosti ostati previden. »V tem času so kapitalski trgi nekoliko proti pričakovanjem celo rasli, saj jim je pomagal pritok svežega denarja. Je pa glede na velika denarna sredstva, ki so namenjena premagovanju epidemije, pričakovati tudi učinke, ki bi lahko pripeljali do zaostritev v globalnem finančnem sistemu. Vseeno se zdi kapitalski trg dovolj robusten, da kljub možnim nihanjem ni pričakovati večjih pretresov zlasti pri delnicah iz realnega sektorja, posebej na področjih farmacije, prehrambne industrije in informacijske tehnologije, ki se tudi v perspektivi zdijo neproblematična. Bolj tvegano pa je lahko vlaganje v sklade, izvedene instrumente in produkte finančne industrije, kar se je že izkazalo v preteklosti, ponudi Kristjan Verbič še enega od nasvetov, kakršne bo mogoče slišati tudi na septembrski konferenci.