VodstvoSIJ-azizbiro ruske skupine Koks zadovoljno, v ravenski družbi pooblaščenki presenečeni in hkrati razočarani PETRA LES3AK TUŠEK Potem ko je vlada včeraj podala soglasje k prodaji večinskega deleža Slovenske industrije jekla (SIJ) ruski skupini Koks, ki sodi v sklop Industrijskega metalurškega holdinga (IMH), bodo v SIJu podrobnosti o izboru kupca pojasnili na današnji tiskovni konferenci. Predsednik uprave SIJ-a Tibor Šimonka pa je včeraj že izrazil zadovoljstvo z izbiro skupine Koks kot tudi z jamstvi in določili v kupoprodajni pogodbi. S tem so dani pogoji za uresničitev strateških načrtov do leta 2012.
"Skupini Koks in SIJ sta komplementarni in si ne konkurirata po razvoju, proizvodnih kapacitetah, tehnologiji in trgih, s čimerje dano dodatno jamsfrvo za ohranitev m razvoj poslovnih funkcij skupine SIJ in števila zaposlenih v skupini kot celoti," meni Šimonka. Skupino Koks sestavlja petnajst tehnološko povezanih industrijskih podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo koksa, kemikalij, premogovništvom m obdelavo premoga ter proizvodnjo železnih in nezeleznih matenalov. Leta 2005 je imel Koks 113 milijonov evrov čistega dobička in za 538 milijonov evrov kapitala, za naložbe pa so namenili 169,8 milijona evrov. Lanski čisti dobiček ruske skupine ]'e ocenjen na 171,3 milijona evrov, prihodki iz poslovanja pa na 1,6 milijarde evrov. Koks sodi med 40 največjih ruskih podjetij s pomembnimi tržnimi deleži v proizvodnji ferovanadija, surovega železa in materialov visoko razvitih tehnologij. Večina podjetij v skupini posluje v Sibiriji, na obmbčju Urala in v osrednji Rusiji, med njimi so metalurška družba Tulacherment, kije največji izvoznik surovega železa v državi, Polema, proizvajalec in dobavitelj rafiniranega kroma, Vanadium Tula in nekateri premogovniki. Skupina Koks je v letu 2005 večinoma izvažala v Evropo, Severno Ameriko, Azijo in na Srednji vzhod. Včeraj smo poskušali dobiti tudi izjavo katerega od predstavnikov njenega vodstva, vendar odgovora nismo dobili. Manj zadovoljni od vlade in uprave SIJ-a so v svojem prvem odzivu v koroški družbi pooblaščenki. Kristina Slavič, direktorica Družbe pooblaščenke Ravne na Koroškem, je po sprejetju odločitve vlade izrazila presenečenje m razočaranje hkrati. "Pričakovali smo, da bo vlada pred odločitvijo po več kot petnajstih letih najprej poravnala dolg države do malih delničarjev, orgamziranih v družbah pooblaščenkah. Več o vladni odločitvi bomo lahko povedali na tiskovni konferenci podali naslednji teden, ko bomo pridobili več informacij," je povedala Slavičeva. Za mnenje o izbiri kupca smo vprašali tudi nekdanjega predsednika uprave Slovenskih železam Matica Tasiča, danes zaposlenega v Metalu Ravne, ki prodaje, ker ne pozna njenih okvirov in pogojev, ni mogel komentirati. Jožef Žunec, član nekdanje ravenske civilne iniciative, kot strokovnjak na tem področju Vrsto let zaposlen v ravenski železarni, načeloma vladno odločitev ocenjuje pozitivno, dodaja pa, da o njej nima podrobnih informadj. Kot zagovornik skupne prodaje holdinga pa Žunec še danes ni spremenil mnenja, da je bila odločitev o pretekli prodaji Energetike ločeno od Metala zmotna predvsem zaradi poslovne prepletenosti jeklarne s to energetsko družbo. TAMARAVODOPIVEC MOSKVA (OD NAŠE SODELAVKE) Boris Davidovič Zubicki se je rodil 16. decembra 1947 v Kemerovu. Po izobrazbi je doktor tehničnih ved. Je član stranke Enotna Rusija in od decembra 1999 poslanec ruske dume. Trenutno je namestnik predsednika odbora ruske dume za gospodarsko politiko, podjetništvo in turizem. Njegovo premoženje se po zadnjih podatkih giblje okoli 330 milijonov ameriških dolarjev. Prešel je pot od preprostega ključavničarja v tovarni do poslanca'ruske dume, generalnega direktor- - - ja in solastnika Industrijsko-metalurškega holdinga Koks. Boris Zubicki ima v lasti 29 odstotkov delnic holdmga, vs-cmapisostalih ddiuc pa)e v rokah njegovih sinov Jevgenija (34,27 odstotka) in Andreja (15,45 odstotka). Tudi sinova sta na lestvici ruskih milijonarjev precej visoko, Andrej ima pod palcem 280 milijonov in Jevgenij 380 milijonov dolarjev. Oče se kot poslanec ruske dume tako večinoma ukvarja s politiko, tovarno pa vodita sinova. Rusija si resno prizadeva oživiti svojo avtomobilsko industrijo, ki bi vzdržala mednarodno primerjavo, predsednik Vladimir Putin naj bi ta cilj podprl s petimi miHjardami dolarjev. Rusi v ta namen potrebujejo zahodno tehnologijo in močnega partnerja - in tako bi lahko vstopili v graško podjetje Magna-Steyr, so včeraj menili v Kleine Zeitung. Tak razvoj dogodkov naj bi potrdil Putinov obisk Gradca in Magne konec maja. Prvi človek Magne Siegfried Wblfje lam z ruskim multimilijarderjem Olegom Deripaskom, ki sodi k najožjimPutinovim zaupnikom in je ustvaril največji aluminijski koncern na svetu, podpisal pogodbo o gradnji tovame avtodelov v Nižnem Novgorodu. Glede na to, da Tovama vozil Maribor za graško Magno izdeluje šasije za terensko vozilo Mercedes G, bi napovedani vstop ruskega kapitala lahko odme" val tudi v Mariboru. (dr)
Medij: Večer
Avtorji: Tušek Lesjak Petra
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 02. 03. 2007
Stran: 2
