V pričakovanem valu prevzemov bo marsikateri takšen, kjer bo sedanje obvladovanje družb le formalizirano, kar je slaba napoved za male delničarje. Ob besedi prevzem večina delničarjev pomisli na zaslužek, ki ga bodo lahko iztržili s prodajo delnic. Vendar ni vedno tako. Predvsem v družbah, ki ne kotirajo na borzi in kjer že obstaja večinski lastnik, se prevzem lahko dogaja tiho in brezvednosti drugih, večinoma zelo majhnih lastnikov. Letos lahko pričakujemo še močnejši prevzemni val kot lani, predvsem zaradi napovedane prodaje nestrateških naložb, iz katerih se morata paradržavna sklada Kad in Sod umakniti do konca prihodnjega leta. Med temi naložbamije precej stebrov slovenskega gospodarstva, recimo Istrabenz, Gorenje, Pivovarna Laško, Žito in Delo.
Ob tem se bo nadaljevala tudi konsolidacija že privatiziranih družb - kot zdaj v Preventu - in nekdanjih pidov. JAVNE DRAŽBE DOBRE ZA DRŽAVO IN MALE DELNIČARJE Način, kako se bo država umaknila iz gospodarstva, ne bo pomemben le za prihodnje lastništvo podjetij, ampak tudi za ceno, kijo bodo ob morebitnih prevzemih ali managerskih odkupih (MBO) za svoje deleže iztržili mali delničarji. Pri prodaji državnega deležaje lahko država zaveznica malih delničarjevali pajim škoduje. Če bosta državna sklada prodajala tako, kot sta Merkur, zjavno dražbo, bo moral kupec tam, kjer bo več interesentov, ponuditi višjo ceno kot pri dogovorjenih poslih, na primer prodaji Mercatorja in Mlinotesta. CENAZAMAKSIMO DALEČ OD MAKSIMUMA Sicer pa delničarji lahko potegnejo kratko tudi v družbah brez državnesa lastništva. Skoraj praviloma se to zgodi tam, kjer prevzemniki že prej, prek prijateljskih družb, obvladujejo večino družbe, ob ponudbi za prevzem pa svoje večinsko lastništvo zgolj formalizirajo. Eden svežih primerov nizke ponujene cene je bila prevzemna ponudba za Maksimo Holding. V podjetjih, v katerih se pripravlja MBO, je za male delničarje najpomembnejši status uprave. Če je že dosegla tihi dogovor, s katerim obvladuje več kot 51 odstotkov kapitala, bo malim delničarjem navadno ponudila manj od poštene vrednosti - če bo podjetje sploh pripravljena tudi uradno prevzeti. Eden od primerov, kjer mali delničarji težko po njenem prevzemu pa je jasno, da prevzemnik sodeluje z Istrabenzovo upravo, ki prek nje in še nekaj drugih lastnikov že neformalno obvladuje večino Istrabenza. Predsednik Istrabenzove uprave Igor Bavčarje že nakazal, da skupaj z drugimi sodelavci pri odkupu deleža državnih skladov ne namerava preseči četrtine, torej prevzemnega praga. Nepoučeni vlagatelji v delniških knjigah neopazijo, kateri lastniki so med seboj povezani. Mali delničar, ki ne želi obtičati v družbah tako dolgo, da ne more več pričakovati visoke odkupne cene, mora spremljati svojo naložbo in jo, če mu grozi oškodovanje, pravočasno prodati, denar pa naložiti kam drugam, pravi samostojni finančni svetovalec Matej Tomažin. IZTISKAJO TUDI MALE DELNIČARJE, NE LE POMARANČE V praksi so pogosti primeri, ko želijo večinski delničarji pridobiti popoln nadzor nad družbo oziroma pridobiti vse delnice družbe. Če večinskemu lastniku uspe zbrati 90 odstotkov kapitala družbe, je velika verjetnost, da bodp preostali lastniki prisilno iztisnjeni (angl. squeeze out). Ob tem mora večinski lastnik preostalim lastnikom ponuditi le odškodnino, ki praviloma ni visoka ali primerljiva s tržno ceno (če gre za javno delniško družbo). Čeprav so iztisi mogoči tudi vjavnih družbah, ki kotirajo na borzi, se praviloma dogajajo v nejavnih družbah. Ker je infbrmacij o neborznih družbah praviloma precej manj kot ojavnih družbah, so lastniki teh delnic v še težjem položaju. Namig, da se nekaj dogaja, so denimo obvestila borznoposredniških hiš, da odkupujejo delnice družbe, po katerih sicer praviloma ni povpraševanja. Verjetnost, da bodo povedali, za koga kupujejo delnice, je sicer enaka ničli, a za vabilom k prodaji navadno stojijo pravvečinski lastniki. LASTNIKOM TERMA ZAVRELA KRI Poceni iztis malih delničarjev se recimo prav zdaj dogaja v škofjeloškem Termu, kjer avstrijski Heraklith malim delničarjem ponuja 44,7 evra za delnico. Mali delničarji se seveda dobro spomnijo, daje nekdanji vodja Terma Janez Deželak leta 2004 za delnico dobil dvakrat več. Bolje seje sredi novembra lani godilo delničarjem Alpine, saj jih je Infond Holding 2 izplačal po enaki ceni, kot je tudi kupil večinski delež Alpine. Nepoučenim (ali neobveščenim) vlagateljem je nevaren tudi tako imenovani ekonomski »squeeze out«. Ta se dogaja takrat, ko družba povečuje osnovni kapital in pri tem sicer ne izključi prednostne pravice delničarjev, vendar manjšinski delničarji ekonomsko ne morejo slediti dokapitalizacijam, zato se njihov lastniški delež zmanjšuje. MALI DELNIČAR MORA BITI GLASEN Zaradi vsega naštetega Matej Tomažin meni, da morajo mali delničarji spremljati naložbo in oceniti, za koliko denarja prodati svoj delež. Mali delničarji lahko na prevzemnika pritisnejo prek medijev, kot so lansko pomlad v primeru Aktive Investa. Večji delničarji so na skupščini sprejeli sklep o iztisu 68 tisoč malih delničarjev nekdanjih Aktivinih holdingov. Mali delmčarji so se nato organizirali in zjavnim pritiskom prisilili Aktivo Invest, da jih je spet spustila v lastništvo podjetja, pozneje pa Jim je največji lastnik Darko Horvat ponudil višjo prevzemno ceno. V SLOGI MALIH DELNIČARJEVJE MOČ Na medijske pritiske stavi tudi predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič. Prepričanje, da se lahko mali delničarji pred oškodovanjem branijo le s povezovanjem. Tako so lani na skupščini Petrola preprečili zaprto dokapitalizacijo. Čezteden dni se je to zgodilo tudi na skupščini Mercatorja, novembra pa so predlog o dokapitalizaciji z mogočo izključitvijo prednostne pravice delničarjev umaknili z dnevnega reda skupščine Zavarovalnice Triglav. Vse naštete dokapitalizacije bi položaj malih delničarjev oslabile. KO DRŽAVA POVOZI LASTNE NADZORNIKE Ob ravnanju države je Verbič kot zgled dal pogajanja o prodaji Leka švicarskemu Novartisu, ko so v času prejšnje vlade dosegli dvig prevzemne cene za dobrih 40 evrov na 438 evrov na delnico, kar je številnim malim delničarjem Ijubljanskega farmacevta prineslo dodaten zaslužek. Med spornimi primeri omenja skupščino Gorenja, kjer je država na skupščino delničarjev prišla z nasprotnim predlogom in z njim povozila predlog dokapitalizacije, ki so jo skupaj z upravo predlagali nadzorniki, ki jih je imenovala država. MOŽNOSTTOŽBE Mali delničarji, ki se ne strinjajo s ponujeno odškodnino za iztis iz kapitala družbe, lahko od glavnega delničarja zahtevajo, da odkupi delnice za primerno denarno nadomestilo. To pravico jim daje zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki predpisuje tudi postopek iztisa malih delničarjev. Vendar pa se glavni delničarji ob takšnih zahtevah večinoma ne vznemirjajo in zahteve gladko prezrejo. Vztrajnim torej preostane le še tožba.
Medij: Manager
Avtorji: Sovdat Petra,Hafner Andraž
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 09. 02. 2007
Stran: 33
