Rajko Simič iz Kranja je prve delnice kupil že leta 1992 in velja za enega prvih malih delničarjev na Corenjskem. Njegove izkušnje so zanimive in koristne. Prisega na zdrav razum in prvi občutek, ki je praviloma tudi najboljši. CVETO ZAPLOTNIK Kranj - Vprašanje, kako ravnati s svojimi prihranki, postaja vse bolj aktualno. Medtem ko bo starejšim delavcem pokojnina iz obveznega pokojninskega zavarovanja še nekako zadoščala za dostojno preživljanje starosti, bo srednja in predvsem mlajša generacija morala del pokojnine "zaslužiti" z različnimi oblikami varčevanja. Možnosti za to je veliko, od bančnega varčevanja,
vldjučitve v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanja, vlaganj v vrednostne papirje (delnice, obveznice) in v "točke" vzajemnih skladov do sklenitve naložbenega življenjskega zavarovanje, vlaganj v nepremičnine ... Veliko možnosti za varčevanje oz. vlaganje prinaša tudi veliko drobnih pasti, v katere se finančno strokovno premalo usposobljeni vlagatelji lahko hitro ujamejo. Vse se suče okrog vprašanja, kako zagotavljati hkrati varnost m donosnost. Bolj varna naložba je praviloma manj donosna in obratno. Le za bančne depozite banke medsebojno jamčijo do zneska 22 tisoč evrov, vse ostale oblike so povezane z več}im ali manjšim tveganjem. Rajko Simič je od vsega začetka GBD-ja njihov komitent. "Čeprav se je število zaposlenih v družbi povečalo, so še vedno prijazni, kot so bili na začetku," pravi. Od teorije k praksi Morda bodo komu pri odločitvi o naložbi svojih prihrankov koristile izkušnje Rajka Simiča iz Kranja, enega prvih malih vlagateljev v vrednostne papirje na Gorenjskem. Po izobrazbi družboslovec in zaposlen v državni službi se je že kmalu po spremembi družbenega in gospodarskega sistema v Sloveniji začel zanimati za vrednostne papirje in trgovanje na borzi. Prvo znanje, ki ga je pridobil iz takrat dosegljive literature in iz časopisa za bančno, finančno in davčno svetovanje Kapital, je kmalu "preveril" tudi v praksi. Že leta 1992 je vpisal nekaj delnic Hranilnice Lon, kupil obveznice Občine Zagorje ter štirideset delnic Mladinske knjige - založbe, ki so bile nominirane v avstrijskih šilingih. Na začetku je trgoval preko borznoposredniške družbe Poteza, nato preko Factor banke, od ustanovitve GBD Gorenjske borznoposredniške družbe pa je njen komitent. V Rajkovi zajetni zbirki časopisov, dokumentov in drugih "papirjev" je tudi GBD-jev račun številka 13 iz 13. aprila 1997, ko so mu "knjižili" tri delnice Krke. "Krkina delnica je bila proti koncu tistega leta vredna 19.000 tolarjev, približno toliko tudi delnica Petrola," se spominja Rajko, njegovim spominom pa dodajmo, da enotni tečaj Krke dobrih devet let kasneje (v začetku februarja 2007) znaša več kot 900 evrov (216 tisoč tolarjev), tečaj Petrolove delnice pa 575 evrov (138 tisoč tolarjev). S Heliosom občutil globalni trg V petnajstih letih si je pri trgovanju z vrednostnimi papirji pridobil veliko izkušenj, za razliko od mnogih jih ne skriva, ampak jih je pripravljen tudi povedati. Za delničarstvo je navdušil kar nekaj svojih prijateljev in znancev, vseh pa ne. Kot pravi, nekateri delajo z denarjem tako kot v času hiperinflacije in vsega takoj zapravijo, drugi se ubadajo predvsem z vprašanjem, v kateri banki so višje obresti. In kakšne so Rajkove izkušnje? "Mali vlagatelji, ki želijo denar naložiti v delnice, naj tako varčujejo vsaj od pet do deset let, saj bodo ob morebitnih kratkoročnih nihanjih tečajev šele v daljšem obdobju občutili donosnost naložbe. Vsega denarja naj ne vložijo le v eno delnico, ampak naj imajo poleg paradnega "konja" še nekaj rezervnih. Za začetek naj vložijo v vrednostne papirje le od pet do deset odstotkov svojih prihrankov in naj se potem za nadaljnje naložbe odločijo na podlagi lastnih izkušenj. V delnice naj vložijo denar, Id ga ne načrtujejo za nakup pomembnih dobrin v relativno kratkem obdobju in je namenjen dolgoročnim prihrankom," pravi Rajko in dodaja, da je šele potlej, ko je imel "v žepu" že nekaj delnic, občutil, kaj je globalni trg. "Tečaj Heliosovih delnic je ob ruski krizi ob koncu devetdesetih let občutno padel in se na nekdanjo raven dvignil šele po približno dveh letih. Februarja 2001 so bile vredne 37 tisoč tolarjev, v sredini letošnjega januarja je njihov tečaj že presegel 260 tisoč tolarjev (1.088 evrov)," pravi Rajko, ki se dobro spominja tudi požara v Gorenju. "Takrat je vrednost njihovih delnic padla več kot za deset odstotkov, a žal še nisem imel dovolj izkušenj, da bi jih takoj kupil. Čez dva dni se je tečaj že povzpel na prejšnjo raven," pravi in doda novo izkušnjo: "Vlagatelj nikoli ne sme žalovati za zamujenimi priložnostmi, ampak se mora vedno ozirati naprej in iskati nove izzive, ki jih je vedno dovolj." Po dežju vedno pride sonce Rajko je doživel i8-mesečno deževje, to je obdobje neprekinjenega padanja delniških tečajev na Ljubljanski borzi, dogajanje je lahko le opazoval. "Mali delničarji imamo premalo znanja, da bi ujeli pravi trenutek, ko tečaji začnejo padati ali se zviševati. Tisti, ki se poklicno ukvarjajo z upravljanjem kapitala, to znajo in zaslužijo ob naraščanju ali padanju tečajev," pravi in odkrito priznava, da je lastninske certifikate slabo unovčil, da se je opekel z delnicami Dadasovega Primofina, da je prezgodaj prodal Savine delnice ... Kupil jih je za 3.000 tolarjev, prodal sicer še enkrat dražje, a v začetku febmarja letos so bile vredne že 239 evrov (57 tisoč tolarjev). Večji donosi kot v bankah "Čeprav so bili tudi težki časi in sem se z nekaterimi naložbami "opekel", sem z vlaganji v delnice zaslužil več, kot bi z varčevanjem v bankah. Veliko pričakujem od delnic Telekoma Slovenije, prve sem kupil leta 1997, takrat so bile vredne okrog 12.000 tolarjev, sredi letošnjega januarja je njihov enotni tečaj na Ljubljanski borzi znašal že 353 evrov oz. več kot 84 tisoč tolarjev." Na vprašanje, ali kupuje delnice ob padanju ali naraščanju tečajev, je odgovoril: "Več kot desetletno ukvarjanje z borzo še ni dovolj, da bi lahko sebe prepričal in da bi jih kupoval takrat, ko zgubljajo na vrednosti. Običajno si takrat "nataknem" črna očala in vidim vse pesimistično, češ - saj se bo padanje tečajev še nadaljevalo." In kaj bi svetoval vlagateljem, ki šele vstopajo na delniški trg? Na kratek rok bi jim svetoval nakup delnic investicijskih družb, ki se bodo preoblikovale v vzajemne sklade, za daljše obdobje pa nakup delnic katerega od slovenskih podjetij iz borzne kotacije. Večja izbira, več podatkov Rajku njegov "konjiček" vzame tudi precej časa. Vsak večer sede k računalniku in na spletu pogleda tečajnico Ljubljanske borze in še nekaterih tujih borz. "V času interneta je bistveno lažje priti do podatkov, kot je bilo pred desetimi leti," pravi in poudarja, da se je v tem obdobju veliko spremenilo. Vlagatelji imajo večjo izbiro med delnicami z različnih območij in gospodarskih panog, poleg delnic domačih družb lahko kupujejo tudi tuje, stroški za borzno posredovanje so nižji...
Medij: Gorenjski glas
Avtorji: Zaplotnik Cveto
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Priloga
Datum: 13. 02. 2007
Stran: 14
