Računsko sodišče je v reviziji, ki je bila objavljena prejšnji teden, ugotovilo, da je bila Banka Slovenije pri izreku izrednih ukrepov v sanaciji bank v letih 2013 in 2014 neuspešna, saj jih ni utemeljila na ustreznih podlagah. Pri izvajanju nadzora nad poslovanjem bank pri zagotavljanju kapitalske ustreznosti in upravljanja s kreditnim tveganjem v letih 2008 do 2013 pa je bila uspešna le delno.

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je po objavi poročila, katerega vsebina je v večini zakrita, povedal, da jim Banka Slovenije ni uspela zagotoviti dokazil, ki bi pojasnila, ali je bil finančni položaj bank res takšen, da so bili izrečeni ukrepi za sanacijo bank v celoti ustrezni. Zato niso mogli z gotovostjo potrditi ali ovreči, da je, kot piše v reviziji, »ugotovljena višina negativnega kapitala bank predstavljala objektivno ugotovljen dejstvo o finančnem položaju bank, pri katerem bi bile v celoti upoštevane zahteve sklepa o ocenjevanju izgub in mednarodnih računovodskih standardov glede oblikovanja oslabitev«.

Na rezultate pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov, ki so bili podlaga za sanacijo posamezne banke, je vplivala tudi cenitev vrednosti nepremičnin, ki so bile posamezni banki dane v zavarovanje. A te po ugotovitvah revizorjev niso bile opravljene na način, da bi jih bilo mogoče na zanesljiv način uporabiti za namene izdelave ocene finančnega položaja.

Po Veselovih besedah je bila dokapitalizacija bank v višini 3,6 milijarde evrov izračunana na izrazito konzervativnih predpostavkah, obremenitveni testi pa pripravljeni na podlagi zelo slabih makroekonomskih scenarijev. Ker se je država pri sanaciji zavezala za prodajo bank ali deležev v zelo kratkem roku, si, četudi se negativni scenariji niso uresničili, do prodaje ni mogla povrniti morebiti preveč vloženih sredstev, je še povedal Vesel.

Banka Slovenije hotela zadržati objavo poročila

V Banki Slovenije so revizijo označili za preseganje pristojnosti računskega sodišča in poseg v njeno neodvisnost. Poročilo po njihovi oceni bremeni poslovanje Banke Slovenije in krni ugled države v mednarodni skupnosti, hkrati pa tudi ovira izvedbo sodnih postopkov. Banka Slovenije je oktobra vložila zahtevo za presojo ustavnosti in predlog za začasno zadržanje objave poročila do končne odločitve ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je obravnavo zahteve začelo konec oktobra, vendar doslej odločitve še ni sprejelo.V Društvu Mali delničarji Slovenije so po drugi strani pozdravili ugotovitve računskega sodišča in ga pozvali, naj celotno besedilo naloži v varno sobo, da bodo do njega lahko dostopali tudi delničarji in obvezničarji, ki so bili razlaščeni med sanacijo bank. Ob tem so ga pozvali še, naj necenzurirano kopijo poročila nemudoma izroči tudi ustavnemu sodišču in DZ.

Podatki revizije zaupni v skladu z zakonodajo

Dejstvo, da je večina revizijskega poročila javnosti nedostopno, bi bilo lahko po oceni društva malih delničarjev sporno. Sodišče EU je namreč v sodbi v zvezi z dejavnostjo nemške družbe Phoenix Kapitaldienst junija 2018 odločilo, da informacije, ki bi lahko bile poslovne skrivnosti, načeloma izgubijo zaupnost, če so stare pet let ali več. Izjemoma je lahko drugače le, če stranka, ki se sklicuje na takšno zaupnost, dokaže, da so te informacije kljub svoji starosti še vedno bistveni element njenega poslovnega položaja ali poslovnega položaja z zadevo povezanih tretjih oseb.Na računskem sodišču so pojasnili da podatki v revizijskem poročilu niso zaupni iz razloga poslovne skrivnosti, temveč so označeni kot zaupno v skladu z zakonom o bančništvu in zakonom o Banki Slovenije, po katerih mora kot zaupne varovati vse podatke, za katere je izvedelo pri opravljanju revizije poslovanja Banke Slovenije. Navedena sodba Sodišča EU, ki se nanaša zgolj na institut poslovne skrivnosti, zato v tem konkretnem primeru ni uporabljiva, so povedali na računskem sodišču.

Mali delničarji še naprej za izvensodno poravnavo

Za predsednika Društva malih delničarjev Slovenije Rajka Stankoviča so pojasnila računskega sodišča neprepričljiva, saj so še prejšnji teden kot razlog za nerazkrivanje podatkov javnosti v uradni korespondenci z društvom navajali, da je Banka Slovenije te podatke označila za poslovno skrivnost. Stanković je prepričan, da bi se dalo poročilo računskega sodišča tako anonimizirati, da ne bi razkrili konkretnih imen podjetij in posameznikov. Razkritje podatkov je namreč po njegovem mnenju nujno, saj bi razlaščenci lahko le na ta način sploh izvedeli zaradi česa so bili med bančno sanacijo razlaščeni. Brez tega jim je, kot je dejal Stanković, onemogočen tudi enakovredni pravni boj na sodišču.Sicer pa ugotovitve računskega sodišča v društvu vidijo kot še en močan strokovni argument za izvensodno poravnavo z znanimi imetniki podrejenih obveznic in delnic oziroma ustanovitev poravnalne sheme, kakršna je bila nekoč izvedena za nekdanje varčevalce LB. Izplačilo v denarju ali v obveznicah bi po njihovem mnenju morala izvesti Banka Slovenije oziroma v njenem imenu država.

Vlagatelji naj bi bili oškodovani za milijardo evrov

V Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) dodajajo, da država oziroma davkoplačevalci v poravnavi ne bi bili prizadeti, saj so sredstva na voljo v nekdaj državnih, zdaj pa zasebnih bankah, ki so si s sporno sanacijo dodobra opomogle.Predsednik VZMD Kristijan Verbič ocenjuje, da so bili vlagatelji iz naslova podrejenih obveznic, vključno s pokojninskimi skladi, pri sanaciji bank oškodovani za dobrih 600 milijonov evrov. Iz naslova delnic, ki jih je teže ovrednotiti, pa bi naj bi bili po zadnjih podatkih pred izbrisom oškodovani še za 300 milijonov evrov, in to brez obresti. »Pri celotni zadevi je ključno, da so vlagatelji že sedem let brez vsakršnega pravnega sredstva zoper razlastitev. Še celo v Grčiji so bili oškodovanci že poplačani,« opozarja Verbič.Tako v VZMD kot v Društvu malih delničarjev Slovenije se ob tem sprašujejo, kdaj bo specializirano državno tožilstvo obravnavalo in sprejelo odločitev glede kazenske ovadbe Nacionalnega preiskovalnega urada, ki jo je podal decembra 2018 zoper nekdanje vodilne Banke Slovenije. V tej ovadbi je namreč izrecno opisano in obrazloženo, da je Banka Slovenije »vedoma neresnično predstavila dejansko pozitiven kapital NLB za negativnega, da bi s tem omogočila razlastitev podrejenih upnikov NLB«.