Računsko sodišče je v reviziji, ki je bila objavljena prejšnji teden, ugotovilo, da je bila Banka Slovenije pri izreku izrednih ukrepov v sanaciji bank v letih 2013 in 2014 neuspešna, saj jih ni utemeljila na ustreznih podlagah. Pri izvajanju nadzora nad poslovanjem bank pri zagotavljanju kapitalske ustreznosti in upravljanju kreditnih tveganj v obdobju od leta 2008 do 2013 pa je bila uspešna le delno. Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je po objavi poročila, katerega vsebina je povečini zakrita, povedal, da jim Banka Slovenije ni zagotovila dokazil, ki bi pojasnila, ali je bil finančni položaj bank res takšen, da so bili izrečeni ukrepi za sanacijo bank v celoti ustrezni. Cenitve vrednosti nepremičnin, ki je vplivala na rezultate pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov, po ugotovitvah revizorjev niso bile opravljene na način, da bi jih bilo mogoče na zanesljiv način uporabiti za izdelavo ocene finančnega položaja. Po Veselovih besedah je bila dokapitalizacija bank v višini 3, 6 milijarde evrov izračunana na izrazito konservativnih predpostavkah, obremenitveni testi pa pripravljeni na podlagi zelo slabih makroekonomskih scenarijev.

Podatki revizije zaupni v skladu z zakonodajo

V Društvu Mali delničarji Slovenije so pozdravili ugotovitve računskega sodišča in ga pozvali, naj celotno besedilo naloži v varno sobo, da bodo lahko do njega dostopali tudi delni čarji in obvezničarji, ki so bili razlaščeni med sanacijo bank. Ob tem so ga pozvali še, naj necenzurirano kopijo poročila nemudoma izroči tudi ustavnemu sodišču in DZ.

Dejstvo, da je večina revizijskega poročila javnosti nedostopna, bi bilo lahko po oceni društva malih delničarjev sporno. Sodišče EU je namreč v sodbi v zvezi z dejavnostjo nemške družbe Phoenix Kapitaldienst junija 2018 odločilo, da informacije, ki bi lahko bile poslovna skrivnost, načeloma izgubijo zaupnost, če so stare pet let ali več. Izjemoma je lahko drugače le, če stranka, ki se sklicuje na takšno zaupnost, dokaže, da so te informacije kljub svoji starosti še vedno bistveni element njenega poslovnega položaja ali poslovnega položaja zadevnih tretjih oseb. Na računskem sodišču so pojasnili, da podatki v revizijskem poročilu niso zaupni iz razloga poslovne skrivnosti, temveč so označeni kot zaupni v skladu z zakonom o bančništvu in zakonom o Banki Slovenije, po katerih mora kot zaupne varovati vse podatke, za katere je izvedelo pri opravljanju revizije poslovanja Banke Slovenije. Navedena sodba sodišča EU, ki se nanaša zgolj na institut poslovne skrivnosti, zato v tem konkretnem primeru ni uporabljiva, so povedali na računskem sodišču. 

Mali delničarji še naprej za zunajsodno poravnavo

Za predsednika Društva malih delničarjev Slovenije Rajka Stankoviča so pojasnila računskega sodišča neprepričljiva, saj so še prejšnji teden kot razlog za nerazkrivanje podatkov javnosti v uradni korespondenci z njimi navajali, da je Banka Slovenije te podatke označila za poslovno skrivnost. Stankovič je prepričan, da bi se dalo poročilo računskega sodišča anonimizirati tako, da ne bi razkrili konkretnih imen podjetij in posameznikov. Razkritje podatkov je po njegovem mnenju nujno, saj bi lahko le tako razlaščenci izvedeli, zakaj so bili med bančno sanacijo sploh razlaščeni. Brez tega jim je, kot je dejal Stankovič, onemogočen enakovreden pravni boj na sodišču. Sicer pa ugotovitve računskega sodišča v društvu vidijo kot še en močan strokovni argument za zunajsodno poravnavo z znanimi imetniki podrejenih obveznic in delnic oziroma ustanovitev poravnalne sheme, kakršna je bila nekoč izvedena za nekdanje varčevalce LB. Izplačilo v denarju ali v obveznicah bi po njihovem mnenju morala izvesti Banka Slovenije oziroma v njenem imenu država.

Vlagatelji naj bi bili oškodovani za milijardo evrov

V Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) dodajajo, da država oziroma davkoplačevalci v poravnavi ne bi bili prizadeti, saj so sredstva na voljo v nekoč državnih, zdaj pa zasebnih bankah, ki so si s sporno sanacijo dodobra opomogle. Predsednik VZMD Kristjan Verbič ocenjuje, da so bili vlagatelji iz naslova podrejenih obveznic, vključno s pokojninskimi skladi, pri sanaciji bank oškodovani za dobrih 600 milijonov evrov. Iz naslova delnic, ki jih je težje ovrednotiti, pa naj bi bili po zadnjih podatkih pred izbrisom oškodovani še za 300 milijonov evrov, in to brez obresti. »Pri celotni zadevi je ključno, da so vlagatelji že sedem let brez vsakršnega pravnega sredstva zoper razlastitev. Še celo v Grčiji so bili oškodovanci že poplačani, opozarja Verbič.

Kam je poniknila ovadba NPU zoper vodstvo Banke Slovenije?

Tako v VZMD kot v Društvu malih delničarjev Slovenije se sprašujejo, kdaj bo specializirano državno tožilstvo obravnavalo in sprejelo odločitev glede kazenske ovadbe Nacionalnega preiskovalnega urada, ki jo je ta podal decembra 2018 zoper nekdanje vodilne Banke Slovenije. V tej ovadbi so namreč zapisali, daje Banka Slovenije »vedoma neresnično predstavila dejansko pozitiven kapital NLB za negativnega, da bi s tem omogočila razlastitev podrejenih upnikov NLB«.