Začetek prodaje v zadnjih dneh izpostavljene NKBM sega v leto 2013. Takrat je vlada Alenke Bratušek določila prvi privatizacijski sveženj, seznam 15 podjetij za privatizacijo in nanj uvrstila tudi NKBM. S prodajo je državni zbor soglašal čez mesec dni. Takrat poslanci in tudi državni prodajalci niti slutili niso, da bodo banke konec leta dočakale z velikansko kapitalsko luknjo, ki se je ugotovila na obremenitvenih testih.

NKBM je bila banka z drugo največjo finančno luknjo, ki je na račun dokapitalizacije prejela 870 milijonov evrov v letu 2013. Z dodatno pomočjo bankam je morala soglašati Evropska komisija, ki se ji je država zavezala, da bo NKBM prodala do konca leta 2016. Sanirano banko z davkoplačevalskim denarjem so leta 2016 prodali ameriškemu skladu Apollo, ki je zanjo odštel 250 milijonov evrov, ko je vlado vodil Miro Cerar.

Januarja 2020 se je skupini NKBM pripojila tudi Abanka, ki je bila leta 2013 prav tako dokapitalizirana, in sicer so vanjo vložili 781 milijonov evrov (skupaj z leta 2015 pripojeno Banko Celje). NKBM je za Abanko odštela 444 milijonov evrov, poleg tega je država pred prodajo Abanki pobrala tudi skoraj ves zadržani dobiček, namenjen za dividende – skupaj s to je izkupiček države znašal 511 milijonov evrov.

Banka bi morala v osnovi biti za večji denar prodana pod okriljem Cerarja
V zadnjih dneh je slišati precej kritik na račun “orbanizacije” slovenske banke in izkoriščanja denarja državljanov za donosen posel, saj je sklad Apollo Global Management NKBM (vključno s pripojeno Abanko) prodal za milijardo evrov madžarski skupini OTP. Že leta 2016 so bili številni prepričani, da je Cerarjeva vlada banko prodala za prenizko ceno, do prodaje banke, ki je bila dokapitalizirana skupno preko 1,5 milijarde evrov, so bili kritični številni mediji, saj je to pomenilo, da je država takrat banko prodala za le 40 odstotkov njene knjigovodske vrednosti. Po tem kriteriju se je NKBM uvrščala na samo dno takratnih vrednotenj bank v območju evra in (jugo)vzhodni Evropi.

Tako je denimo že avgusta 2015 odvetniška pisarna Petre Jereb v imenu razlaščenih malih delničarjev podala predlog oziroma zahtevo za izdajo začasne odredbe o zaustavitvi prodaje delnic Republike Slovenije v NKBM, ker se v VZMD niso strinjali z neodgovorno odločitvijo slovenskih oblastnikov, da NKBM prodajo ameriškemu skladu Apollo Global Management in Evropski banki za obnovo in razvoj za pičlih 250 milijonov evrov.

NKBM je leta 2019 po poročanju Večera prodala 300-milijonski portfelj slabih posojil, kupca sta bila neuradno nemški EOS in slovenski Alfi. Kupila sta tudi del nepremičninskega portfelja, tudi del poslovalnic Abanke, Banke Celje in NKBM. Delo je navajalo neuradne informacije, da naj bi se kupnina gibala med 15 in 20 milijoni evrov.

Apollo sklad je investiral in optimiziral procese v banki
Apollo sklad je tako za samo NKBM odštel 250 milijonov evrov, dodatno pa 511 milijonov evrov za Abanko. Glede na neuradni podatek o kupnini milijarde evrov je potemtakem Apollo sklad z nakupom in prodajo zaslužil okoli 300 milijonov evrov. Pri tem ne smemo niti zanemariti dejstva, da je imel Apollo precejšnja vlaganja, najprej v prenovo IT-sistema NKBM, nato še v integracijo z Abanko, ki so po neuradnih podatkih NKBM znašala okoli 80 milijonov evrov. Kolikšen je skupni znesek, uradno ni znano, je pa znano to, da so uspešno prenovili in optimizirali procese ter poskrbeli za zdravo poslovanje vseh treh združenih bank.