Boris Šulicoj

Podjetje Adriaing bo najprej začelo zabijati pilote, dolge v povprečju po 65 metrov. V pogodbi je zapisano, da pri tem ne smejo preseči 65 decibelov jakosti hrupa pri najbližjih koprskih hišah. Zato bodo lahko zabijali le ob delavnikih in le po dve uri na dan. Poleg 34 metrov široke operativne obale morajo zgraditi še za skoraj 25.000 kvadratnih metrov skladiščnih in pretovornih površin. Na južni strani bo prvi pomol po podaljšanju dolg 695 metrov in bo omogočal hkratni pristanek dveh kontejnerskih matic (več kot 300 metrov dolgih ladij s po 15.000 zabojniki). Operativni del obale morajo dograditi do konca marca 2021, zaledne skladiščne površine pa do konca oktobra 2022. Ker bodo s tem podaljšali šele južno polovico prvega pomola, je na njem dolgoročno predvidena še širitev na severni polovici, tedaj bo pomol zmogel pretovor več kot dveh milijonov kontejnerjev na leto. Gradnja bo stala 45,6 milijona evrov (brez DDV), Luka pa je dodatno naročila še dve super postpanamax dvigali, položiti bo morala še nove tire in kasneje še poglobiti prvi bazen. V Luki Koper poudarjajo, da zmogljivosti prvega pomola zaradi uvedenih izboljšav še niso v celoti zasedene. Če pa hočejo ohraniti primat pri kontejnerjih v Jadranu in doseči strateške cilje, brez njegovega podaljševanja ne gre. Trst je tudi za letos načrtoval podaljšanje sedmega pomola, vendar z oddajo del zamujajo.

Kako vpliva pandemija na poslovanje pristanišč

Podatke o pretovoru v prvem polletju bo Luka objavila 28. avgusta. Njegovo zmanjšanje v šestih mesecih letos je podobno tistemu iz prvega trimesečja, ko so v Kopru pretovorili 11,9 odstotka manj vsega blaga, generalnih tovorov je bilo 15 odstotkov manj, sipkih in razsutih pa 27 odstotkov manj. Kontejnerjev je bilo v prvem trimesečju šest odstotkov manj, avtomobilov pa štiri odstotke manj. Pretovor se je v šestih mesecih zmanjšal tudi v Luki Trst, in sicer v prvega pol leta za 14 odstotkov, najbolj zaradi 13 odstotnega zmanjšanja pretovora naftnih derivatov, ki pomenijo skoraj dve tretjini vsega tovora na poti skozi Trst. Generalnih tovorov je bilo deset odstotkov manj, razsutih pa kar 70 odstotkov manj (to predvsem zaradi zaprtja tržaške železarne). V Trstu so pretovorili 376.250 kontejnerjev, to je štiri odstotke manj kot v istem lanskem obdobju. Pri tem je treba poudariti, da v Trstu štejejo h klasičnemu pretovoru kontejnerjev na sedmem pomolu tudi tiste, ki jih pripeljejo turški tovornjaki z ro-ro ladjami. Sicer se je v Trstu za pet odstotkov zmanjšalo število tovornjakov na poti med Turčijo in Evropo (v pol leta so jih prepeljali 106.400). Razlika med Trstom in Koprom je nastala pri pripeljanih in odpeljanih vlakih. V tržaškem pristanišču so ob polletju našteli 3900 vlakov ali 25 odstotkov manj, v Luki Koper pa 9822 vlakov ali 14 odstotkov manj. Še leta 2017 so iz Kopra na leto prepeljali kar 23.900 vlakov, letos jih bodo najverjetneje manj kot 20.000.

Na skupščini bo država spet pobrala več za dividende

Uprava Luke Koper je za skupščino delničarjev, ki bo 26. avgusta, predlagala, da bi letos za dividende namenili 12,88 milijona evrov (0,92 evra na delnico), vendar so delničarji že objavili dva nasprotna predloga. SDH predlaga, da bi za dividende namenili 14,98 milijona (ali skoraj polovico bilančnega dobička) oziroma 1,07 evra na delnico. SDH je ocenila, da takšna delitev dobička ne bi ogrozila finančne stabilnosti družbe. Vseslovensko združenje malih delničarjev pa predlaga za dividende 18,62 milijona evrov ali 1,33 evra na delnico.